17/02/2020

BRATISLAVA 2018

1.DAN
Načrt za potovanje v Slovaško je bil narejen na hitro takoj po dopustu v Trenti. Poiskali smo več različnih kampov kjer se bi nastanili. Dan za odhod je bil 16.avgust, ob 3 uri zjutraj. Seveda brez navigacije ni šlo zato je Klavdija dan pred odhodom na google zemljevid naredila navigacijo brez interneta oz. podatkovne povezave. Štart je bil zelo zgoden v temi, seveda sem jaz, Klavdija ter tudi Bučko in Ajša del poti prespali. Kar hitro smo prispeli do Slovensko-Madžarske meje in nadaljevali pot po Madžarski. Pot nas je vodila tudi čez Avstrijo kjer pa se je začela panoramska pot z veternicami, za veterno energijo. Med samimi veternicami je bil prvi postanek, kjer smo napolnili naše želodce z sendviči. Seveda smo tukaj naredili nekaj slik z veternicami.

Po nekaj slikah ter polnimi želodci smo se vsedli v avto ter pot nadaljevali. Na poti so se nas še naprej spremljale veternice. Ker pa nam je že primanjkovalo vode in voda katero smo še imeli je že bila topla smo se še pred mejo odločili kupiti vodo. Ja sedaj pa gre Slovenec po navadno vodo v Avstriji v Hofer. Kar hitro se mama vrne iz trgovine in s sabo prinese 6×1,5L vode, haha takoj je vodo treba probat in seveda Slovenec se je izkazal v Avstriji in kupil mineralno vodo oz. po domače radensko. Ker samo od mineralne vode ne bomo živeli sem se poleg mame v trgovino odpravil tudi jaz. Iz Hoferja sma se vrnila praznih rok, saj še nisma hotela enkrat kupiti mineralne vode, zato sma šla hitro preko ceste v trgovino Penny. In tam si dama pod pazduho spet eno vodo in grema na blagajno ter plačama. Iz trgovine pridema vesela, z mislijo končno imama vodo, ampak spet je bil Slovenec v trgovini in spet je bila z nami mineralna voda. Takrat sva se odločila, da v trgovino več ne grema zato smo pot nadaljevali naprej. Kar hitro nas so lepe ceste prepeljale na Avstrijsko-Slovaško mejo, in že smo bili v ciljni državi. Nedaleč od meje pa nas je čakalo prvo mesto katero smo obiskali, seveda Bratislava, ampak tu je že bil prvi problem »kje parkirati?«. Seveda tudi s tem ni bilo težave, »kaj pa Google ne ponuja«. Po slabih 10 minutah smo našli parkirišče kjer smo pustili avto, seveda je bila potrebna Angleščina da smo plačali 10€ in smo lahko pustili avto tam cel dan. Avto smo pustili na ulici Rudlinského. Seveda je bilo treba lokacijo shraniti, da smo se vedli vrniti nazaj. Tu pa se je začela naša pot po mestu, Klavdija je imela skopiran zemljevid znamenitosti in nas je tudi vodila po mestu (seveda tudi z pomočjo telefona). Prvo kaj smo si ogledali je bil Urad vlade Slovaške republike.

Seveda to ni bil celoten naš ogled zato smo se odpravili bolj v center mesta kjer nas je čakala ena prelepa fontana od zadaj pa Grassalkovich palace.

Potem pa nas je pot vodila na Bratislavski grad, po poti pa smo si še seveda ogledali nekaj znamenitosti. Na grad smo se odpravili 2 po 2, saj psi vstopa na grad niso imeli. Kljub temu nas od ogleda niso odvrnili.

Pot iz gradu pa nas je vodila v staro mestno jedro Bratislave.

In v sam center mesta.

Tukaj pa so naši želodci povedali da so lačni, zato smo poiskali rastevracijo kjer bi jedli. Kar hitro smo jo tudi našli, se vsedli, kužkom ponudili hrano in vodo ter tudi mi dobili na razpolago kaj bomo jedli in pili. Piti smo naročili takoj in potem je bil v pogledu jedilni list, odprli smo na straneh z picami. In kar kmalu pride do nas gospod, če bi naročili. Z naročilom je začela mama in rekla “pico toto”, pa gledam jaz njo katero “toto”, če imaš zaprt jedilni list, pa slišim nasproti nje atija spet “toto”, meni več ni bilo nič jasno za kaj se gre če nič ne pokažeta v jedilnem listu katero pico, zato sem zapadel v smeh. Nakar naroči moja sestra Klavdija in reče “toto” podrži jedilni list ter pokaže katero. Ojajaja zdaj pa mi res ni več nič jasno zakaj se gre pri pici “toto” ampak nič ne pokažeta na jedilni list. Vsi me čudno gledajo zakaj sem jaz zapadel v takšen smeh, nakar jih vprašam katero “toto”. Na koncu izvem da se je tako imenovala ena pica. In končno smo napolnili naše prazne želodce in smo se odpravili naprej po mestu. Ker nas je cel čas vabil UFO TOWER smo se odpravili do njega. Vsi veseli prečimo most in ko pridemo do okenca, kjer se bi kupile karte za vstop do UFO towerrja, izvemo žalostno novico, da so na njem vzdrževalna dela in je do nadaljnjega zaprt. Oh ja pa to je bilo nekaj kar si nismo želeli, ampak kaj potem spet smo prečili most preko reke Donave kjer smo videli tudi nekaj ladjic.

Pot smo nadaljevali se naprej po mestu, kjer smo srečali še nekaj znamenitosti.

Sprehodili pa smo se tudi po ulici z dežniki.

Ker pa smo bili spet z vodo na dnu smo našli trgovino Lidl, in kdo gre po vodo v trgovino? Seveda spet jaz in mama. Spet midva v trgovini in spet pridema iz trgovine z mineralno vodo. In že so tukaj glasovi Klavdije in atija “vidva v trgovino po vodo več ne greta”. In tukaj je bil konec našega ogleda mesta, kako pa sedaj do avta? Ja bravo Žan da si se spomnil, da bi bilo pametno shraniti lokacijo kje imamo avto, zato sem nas jaz privedel nazaj do parkirišča kjer nas je čakal avto. Kam pa sedaj? Poiskat en kamp seveda kjer bomo prespali, in spet pride v ospredje Klavdija, ki je imela napisan naslov od kampa. Odpeljali smo se iz mesta Bratislava v manjše mesto Senec, kjer smo se nastanili v avtokampu SLNEČNÉ JEZERÁ. Kamp nas je za dva dni stal 49€ (4 odrasle osebe+2 psa+šotor+avto). Sami kamp je ob jezeru kjer se lahko tudi skopaš in seveda sma z sestro to tudi izkoristila.

Ker pa nam je bilo zvečer dolgčas smo se odločili da se malo sprehodimo okrog jezera. Pot nas je pripeljala do različnih restavracij kjer smo si kupili tudi sladico GOFRY, za vse nekaj novega ampak po okusu odlična.

2.DAN
Vstali smo zelo zgodaj, že ob 7.30 uri, se najedli in Klavdijo vprašali kam nas bo popeljala danes. Ker se je njej dan prej vtisnil v spomin nek stolp v Bratislavi, je rekla da si ga bomo tudi ogledali. Spet je bila v avtu navigator ter nas do stolpa popeljala. In ko smo prišli do samega stolpa smo ugotovili da je to televizijski stolp Kamzík.

Po ogledu samega televizijskega stolpa, nas pa je v roke vzela kar mama in nas popeljala do Železne Studničké, in mill Klépač.

Dneva pa še ni bilo konca zato smo se odpravili do grada Devin, kjer pa so nas spet ustavili saj so spet psi prepovedani. Ampak nas niso odvrnili do ogleda zato smo spet vstopili 2 po 2.

Iz samega gradu pa smo imeli razgled do sotočja Donave in Morave.

Ogled gradu ni trajal samo nekaj 10 min ampak se je zavlekel vse do 40-45 min za eno našo skupino (2 člana). Po ogledu gradu pa sem nastopil jaz in nas povedel do oaze sibirskih tigrov v Kostolná pri Dunaji, kjer smo se lahko tudi slikali z mladičem tigra.

Današnje popotovanje pa se tukaj ni zaključilo saj smo si še ogledali samo mesto Senec.

Drugo dnevno ogledovanje Slovaške pa se je tukaj zaključilo, zato smo se odpravili nazaj v kamp, kjer smo si naredili večerjo. Seveda sma z Klavdijo morala poskusiti kako je nočno kopanje, zato sma se šla na hitro vreči v jezero. Po kopanju pa sma si privoščila tudi palačinke.

3.DAN
Zadnji dan našega popotovanja po Slovaški. Prva stvar kaj je bilo za narediti je bilo pospraviti vso prtljago v avto ter podreti sam šotor. Seveda smo že tukaj v praksi, zato nam to ni vzelo veliko časa. Ker pa je potrebno zadnji dan na polno izkoristiti, smo se odpeljali v mesto Nitra. Mesta ni bilo težko najt, še posebej če imaš na razpolago Google. Kaj pa parkiranje, to tudi ni bil problem saj smo parkirišče našli hitro, ampak seveda ni bilo zastonj. Na samem parkirnem avtomatu je pisalo da je ena ura 0,50€, vsaka nadaljnja ura pa se 1€. No super gremo si kupit listek za 4 ure. Grema s Klavdijo do avtomata in vržema v avtomat 0,50€, seveda nama je štelo 1 uro, zato vržema not še 1€ in spet je štelo za 1 uro, ko pa vržema v avtomat še en dodaten evro nama avtomat pokaže, da lahko parkiramo tukaj kar do 20.avgusta, ampak danes je bil 18.avgust. Zakaj se zdaj tukaj gre, plačali smo samo 2,50€ in lahko parkiramo 2 dni? No vsem se je zdelo čudno zato sma se malo razgledali po parkirišču in enako napako opazali tudi pri drugih avtomobilih. Sedaj pa imamo čas za raziskavo mesta. Prvo smo se sprehodili po samem mestu.

Potem pa nas je pot vodila na Nitriansky hrad, v katerega je vstop spet bil prepovedan za pse zato sta vstopile samo Klavdija in mama.

Ko sta si grad ogledali smo se še sprehodili po mestnih ulicah Nitre. Seveda smo bili tudi lačni, zato smo šli na kebab. Slovenec naroča kebab. Vstopim jaz, mama ter Klavdija. Hočemo naročiti en navaden kebab, kebab na krožniku, mali kebab ter pomfri. Naročevali smo kar v Slovenščini saj prodajalec ni vedel Angleščine. Naročilo nam je uspelo, ampak ko nam je prinesel hrano na mizo smo dobili samo pomfri, navadni kebab ter kebab na krožniku. Kje pa je sedaj en mali kebab? Mama takoj pogleda na račun in seveda zagleda, da nas gospod ni vse razumel (tako kot mi njega) in nismo naročili malega kebaba, zato se je to šla hitro naročit in je tudi v nekaj minutah ga dobila. Ko smo se najedli smo se odpravili nazaj proti avtu, in potem nas je pot popeljala do kalvarije v Nitri.

In tukaj se je nase popotovanje končalo, zato nas so ceste vodile nazaj proti Sloveniji. Ampak smo se še ustavili na Madžarski, kjer smo zagledali lesen stolp katerega nismo hoteli izpustiti z ogleda. Po ogledu pa nas je pot popeljala proti domu.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Translate »