17/02/2020

MANGART

Kot sem v enem od prejšnjih blogov že omenil smo 10 let hodili kampirat ter na počitnice v dolino Trente. Seveda skoraj vsak dan smo obiskali kakšen vrh, saj jih tam ne manjka. Tako smo se enkrat odpeljali tudi v Log pod Mangart, kjer smo zagledali mogočni Mangart. Takoj nam je padel v oči, ampak tisto leto se nismo podali gor na njega. Mi še takrat leta 2008 nismo imeli pametnih telefonov, tako tudi ne podatkov, zato smo se odločili, da ga raziščemo doma in se podamo na njega naslednjo leto. Še tisto leto je mama poiskala in ga raziskala ter ugotovila, da sploh ni problem priti na njega. Sprintali smo si pot ter dodali na seznam za naslednjo leto. Naslednjo leto je že kar četrti dan padel na seznam Mangart, ki je visok kar 2679 metrov, ampak se pripelješ kar na višino 2055 metrov na Mangartsko sedlo. Moram še povedat, da smo dva dni prej bili na Triglavu in to v enem dnevu gor in dol, tako da kondicije ni manjkalo in tudi z zajlami ter klini smo imeli kar nekaj znanja.

mangart

Kako do Mangartskega sedla?

Najprej morate priti do Bovca ter se peljati za mejni prehod Predel ali pa gledati table Log pod Mangartom. Pred mejnim prehodom, ko se pripeljete na novi vijadukt, boste opazili table za Mangartsko planino ter sedlo. Po tej vijugasti cesti se peljete vse do sedla. Na sredini ceste vas pričaka tudi plačilo ceste, mislim da je okrog 5 EUR. Po cesti se peljite previdno, ker so tukaj tudi kolesarji in cesta je kar nevarna. Celo pot vas bo opazoval tudi Mangart. Peljete se tudi čez nekaj tunelov ter na cesti vas lahko pričaka čreda koz, kar je zelo zanimivo.

Na samem sedlu poiščite parkirni prostor. Ja, to še moram omenit, malo pred sedlom je tudi Mangartska koča.

Ker greste le na 2000 metrov vedite, da so tudi ponekod zajle za lažjo pomoč. Če imate s sabo otroke, jim dajte na glavo čelade, mi smo Mangart osvojili že tri krat in starša sta vedno poskrbela za najino varnost. Čelade sva imela na Mangart vedno. Poti ne morete zgrešiti, ker tukaj se poleti vijejo kolone ljudi. So pa tudi table ter oznake. Že na samem sedlu je zelo lepo, krasni razgledi ter vrhovi, vedite pa da tukaj vedno piha, kot pri norcih, tako da imejte s sabo jakno.

Midva sva poleti imela tudi rokavice in debelo kapo, kdor še ni bil tukaj se mogoče temu smeje. No pa da dalje opišem našo pot. Greste čez travnik po poti proti samem Mangartu. Mogoče, ko ga boste gledali si mislite, da tu gor ne boste nikoli prilezli, ampak boste videli da ni tako težko. Malo višje boste prišli do enega razpotja, piše slovenska pot ter italijanska. Pojdite gor po italijanski, ker je lažja pot, mi še nikoli nismo šli po slovenski, pravijo da je kar težka in nevarna. Držite se italijanske poti, ne boste se izgubili. Tukaj boste prišli v malo plezanja po skalah, v pomoč vam bodo jeklenice ter klini, ni pa nič težko in nevarno. Po italijanski strani boste malo Mangart obšli po levi strani. Pogledajte včasih na italijansko stran, kjer boste videli Belopoški jezeri ali Mangartski jezeri, ki sta na italijanski strani.

mangart

Ko pridete ven iz teh jeklenic, postane pot bolj na lahko brez težav jo prehodite in sledite. Naletite lahko tudi na zaplate snega, kar je otrokom še posebej zanimivo, vem, da sva midva tudi zelo uživala.

Malo pred samim zadnjim vzponom je spet razpotje, vi greste desno, levo pa gredo lahko izkušeni planinci na Jalovec. Boste videli, kot da imate Jalovec pred sabo.

Mogoče so zadnji metri najbolj naporni, to pa zato ker nekako veš da je vrh pred tabo, samo še malo moram, pa bom zgoraj. Tu je tudi naj bolj krušljiv teren, zato treba pazit.

Na vrhu boste pa zadovoljni, pričakal vas bo križ ter osvojili boste Mangart. Ko boste gori na vrhu, boste videli zakaj je tukaj tako lepo, pa še z lahkoto pridete gor. Mi smo vedno nekje v 2 uri in pol bili na vrhu, pa ne hodimo hitro, slikamo se na vsakih nekaj metrov. Zgoraj si poiščite malo zavetje in se naužijte razgledov.

mangart

Kot sem omenil, kateri je bil že na Mangartu ve kako je lepo in se vrača, tako smo se tudi mi. Če pa še ga niste osvojili in imate vsaj malo željo se pogumno odpravite gor. Tudi otroci, če so navajeni hoditi z vami v gore jih vzamite s sabo. Tudi midva s sestro sva prvič bila otroka in sva osvojila Mangart brez problema, pa sva dva dni prej bila na Triglavu. S sabo imejte dovolj tekočine, pa tudi kakšen sendvič, ne pozabite pa doma na jakno. Ne bom pa vam solil pameti, ker če hodite po gorah itak sami veste kaj rabite. Blog o tem kaj mi damo v nahrbtnike oziroma kako se pripravimo za v gore si pa preberite TUKAJ.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Translate »