Letošnja pot nas je popeljala res daleč in danes, ko gledamo nazaj je to ena najbolj nora dogodivščina, ki smo jo doživeli. Odločili smo se da gremo v Srednjo Azijo. Ampak pot z letalom ni prišla v poštev in zato smo se tja odpravili kar s svojim avtomobilom. Kaj vse smo videli, doživeli in koliko zapletov smo imeli na poti? Vse to in stroški so opisani v tem blogu, pride pa jih seveda še en kup.
STATISTIKA
SLOVENIJA
BENCIN: 72€
ZAVAROVANJE ZA TUJINO (celoletno NLB Vita): 238€
HRVAŠKA
BENCIN: 80€
CESTNINE: 45,40€
RESTAVRACIJA: 10,40€
SRBIJA– 1 dan
CESTNINE: 23,74€
RESTAVRACIJA: 17,50€
TRGOVINA: 4,95€
SPOMINKI: 4,69€
PARKING: 1,71€
BOLGARIJA- 3 dni
BENCIN: 127,85€
CESTNINE: 15,30€
RESTAVRACIJA: 40,65€
TRGOVINA: 36,99€
SPOMINKI: 8,70€
VSTOPNINE: 30,70€
VULKANIZER: 20,40€
APARTMA: 73€
SIM: 4€
TURČIJA- 17 dni
BENCIN: 468.40€
CESTNINE: 50€
RESTAVRACIJA: 481€
TRGOVINA: 121,40€
SPOMINKI: 16,90€
PARKING: 39,20€
VSTOPNINE: 37,80€
MEHANIK: 37,60€
APARTMA: 80€
SIM: 115€
BAZAR: 66,20€
JAVNI PREVOZ: 17,20€
JAHANJE: 40€
GRUZIJA– 8 dni
BENCIN: 121,40€
RESTAVRACIJA: 270,20€
TRGOVINA: 81,50€
SPOMINKI: 88,30€
PARKING: 1€
VSTOPNINE:40,20€
SIM: 58,20€
BAZAR: 49€
ZAVAROVANJE AVTO: 27,90€
KAZEN: 7€
PRANJE OBLAČIL: 10,60€
RUSIJA– 6 dni
BENCIN: 84,80€
RESTAVRACIJA: 147€
TRGOVINA: 144€
SPOMINKI: 75,80€
VSTOPNINE: 4,80€
SIM: 29,97€
BAZAR: 21€
ZAVAROVANJE AVTO: 61,50€
PRANJE AVTOMOBILA: 1,60€
VIZA IN POVABILNO PISMO: 575,96€
KAZAHSTAN- 21 dni
BENCIN: 301,15€
RESTAVRACIJA: 248,15€
TRGOVINA: 184,60€
SPOMINKI: 52,20€
VSTOPNINE: 34,90€
VULKANIZER: 228,40€
APARTMA: 34,90€
SIM: 72,70€
BAZAR: 66,70€
JAVNI PREVOZ (TAXI): 9,20€
JAHANJE: 15,90€
ZAVAROVANJE AVTO: 28,20€
KAZEN: 8€
PRANJE OBLAČIL: 4,70€
4X4 VOŽNJA: 35€
KIRGIZIJA- 11 dni
BENCIN: 184,50€
CESTNINE: 1,97€
RESTAVRACIJA: 76,40€
TRGOVINA:126,80€
SPOMINKI: 8,40€
VSTOPNINE: 6,90€
VULKANIZER: 147,80€
JURTSKI KAMP: 79,70€
SIM: 14,80€
BAZAR: 34,30€
JAHANJE: 78,70€
ZAVAROVANJE AVTO: 15,70€
PRANJE AVTOMOBILA: 0,90€
UZBEKISTAN- 3 dni
BENCIN: 25,40€
RESTAVRACIJA: 40€
TRGOVINA: 41,60€
SPOMINKI: 62,80€
VSTOPNINE: 39,80€
APARTMA: 29€
SIM: 20,60€
BAZAR: 6,17€
ZAVAROVANJE AVTO: 3,40€
PRANJE OBLAČIL: 6,90€
PRANJE AVTOMOBILA: 1,70€
UVOZ AVTOMOBILA: 30€
ARMENIJA- 5 dni
BENCIN: 63€
RESTAVRACIJA: 122,50€
TRGOVINA: 51,60€
SPOMINKI: 48,50€
PARKING: 5,60€
VSTOPNINE: 16,90€
SIM: 10,50€
ZAVAROVANJE AVTO: 9,30€
UVOZ AVTOMOBILA: 19,90€
Če seštejemo vse skupaj smo za celotni road trip zapravili 7084,80€, kar je približno 1771,2€ na osebo. Potovali smo štirje odrasli.
ZA ŠE VEČ TAKO NORIH POTI NAS LAHKO TUDI PODPRETE Z DONACIJO: https://buymeacoffee.com/potujznami
Za liter dizla smo recimo v Kazahstanu dali 0,43€, isto smo potem nazaj grede dajali v Rusiji. V Turčiji je bil liter dizla nad 1€.
Na poti smo bili 75 dni in prevozili 28229 kilometrov.
NAŠA POT
Danes, 15.6.2025 pa se začenja naša tako imenovana “nora” tura, torej iz Slovenije do “stan” držav (Kazakhstan, Uzbekistan in Kirgizistan). Tale pot ne bo kratka, zato je bila skrbno načrtovana skozi celo leto. Pred samo potjo smo si morali urediti tudi vizo za Rusijo. Gremo v Srednjo Azijo!
BOLGARIJA IN PRVA NEZGODA
Torej Rusija. Nekatere pot skozi to državo “pretrese”, ampak naj povem, da vse kar se sliši na naših novicah ni za verjeti. Ampak pustimo to, naj ima vsak svoje predsodke. Torej kot sem že na začetku omenil naša pot se je začela v Sloveniji, bolj natančno okolica Ormoža. Sprva nas je vodila čez Hrvaško, Srbijo in do Bolgarije, kjer smo doživeli prvo nezgodo. Oh ja nas nezgode vedno čakajo. Tokrat smo na cesti zadeli eno super luknjo in zvili “felno”. In ker naš avto več nima rezervnega kolesa, zamenjava ne pride v poštev. Sam sem probal s kladivom izravnati “felno”, da kolo ne bi več spuščalo, ampak mi ni uspelo.
Ampak pazi zdaj to, takoj je preko bližnje njive pribežal domačin, da bi pomagal. Telefoniral je levo, desno, gor in dol in takrat so se do nas pripeljali tudi policaji. Ker je bila ravno nedelja so nam priporočali, da se nastanimo v bližnjem mestu in zjutraj kolo popravimo. Ampak do mesta je bilo dobrih 10 min vožnje. Ker je policaj vedel, da če koristimo asistenco, ki jo imamo plačano, se to nebo zgodilo v kaki uri ali dveh in se je sam ponudil, da proba kolo popraviti do te mere, da se lahko umaknemo s ceste. Policaj, ja prav ste prebrali, policaj se je spravil s kladivom udarjat po “felni”, da bi jo popravil. In ja uspelo mu je. Čeprav mi je zlomil kladivo, mu je uspelo urediti zadevo, da smo se lahko premaknili do apartmaja, ker drugače pač ni šlo.
Naslednji dan smo kolo popravili, kar še pri nas jaz osebno nisem videl. No, da pa ne dolgovezim o naši nezgodi, pa naj povem kaj vse smo v naših 2 dneh v Bolgariji obiskali: trdnjava Belogradchik, spomenik Buzludzha, spomenik Emanuil Nikolaevich Meschersky in Ruska pravoslavna cerkev v mestu Shipka.
PO TREH LETIH SPET V NAŠI LJUBI TURČIJI
Naša pot se je nato nadaljevala čez mejo proti Turčiji, kjer smo na sami meji čakali kar uro in pol. Tu nas je doletelo, da smo morali razpakirati celoten avto na pregledu prtljage. Na začetku nam je to bila groza, zakaj ravno mi? Ampak pozneje smo se kar smejali, vse je enkrat prvič. Najprej smo razmenjali denar v mestu Odrin, kjer smo bili presenečeni kakšen je menjalni tečaj. Glede na to, da smo leta 2022 za 1€ dobili 17 lir, smo tokrat za 1€ dobili kar 45 lir.
Ker pa so se SIM kartice od zadnjega obiska Turčije znosno podražile smo tukaj vklopili kar esim AIRALO (koda ZAN3682 ali KLAVDI0798 ali PETRA8456 vam pa prinese 3€ začetnega popusta). V Turčiji smo ostali 6 dni ter smo obiskali mesto Sile, Agva kjer smo si pogledali bližnje klife, mesto Amasra, plaža Yardibi, razgledna ploščad Çatak Kanyonu Cam Seyir Terası, grad Kastamonu, Boyabat, kanjon Sahinkaya, mesto Amasya, slap Girlevik, čez 2409m prelaz do gradu Bayburt, slap Tortum, kip Atatepe.
GRUZIJA NAS JE POZITIVNO PRESENETILA
Pri kipu Atatepe se je naš pohod po Turčiji tokrat zaključil, ampak se še vračamo ob poti domov. Tako zdaj pa je bila na vrsti nova država na našem seznamu, torej Gruzija. Mejo morajo potniki prečiti peš, voznik avtomobila pa preči s avtom. Peš smo mejo prečili v 30min, nakar smo našo voznico čakali 5 min. Takoj po meji smo uredili zavarovanje za avto, razmenjali denar ter kupili tamkajšnjo sim kartico. Za 1€ smo dobili 3 lare za sim kartico pa odšteli 10€ za neomejeno podatkov. No pa se naj raziskovanje nove države začne. Tukaj smo ostali 7 dni ter obiskali naslednje destinacije: Ali&Nino statue, cerkev Sameba, park glasbenikov-Musician park, vasica Ushguli, Zagori pass, Sanatorium Sakartvelo, mesto Kutaisi, Uplistsikhe, Drisi Javakhaant castle, Tbilisi, Svetitskhoveli cathedral, Chronical of Georgia, spomenik prijateljstva med Rusijo in Gruzijo, cerkev Gregeti tinity church, Truso valley, Abano lake.
RUSIJA NI TAKO STRAŠNA
Dnevi raziskovanja so šli kar hitro mimo in tukaj je bila spet nova meja. Tokrat nas je čakala Gruzijsko-Ruska meja. Gruzijska stran je šla kar hitro, potem pa je sledila še Ruska stran. Tukaj smo do samih okenc čakali kar 6 ur. Tukaj pa se začne vso preverjanje. Najprej je sledilo preverjanje potnih listov ter viz, katero smo za vstop potrebovali, pozneje pa vsak avto ob vstopu razloži vso prtljago. Ker je prijazen policaj videl, da je prtljage polno in ker smo se sporazumeli, da se spodnji del odpira navzven – torej tisti del, kjer nekateri avti najdejo rezervo kolo, je nas pri razlaganju ustavil in rekel “okej”.
Potem nam je dal en listek in nas poslal na drugo okence kjer pa je sledilo izpolnjevanje papirja za avto. Jap tale papir smo izpolnjevali kar 5x. No, da ne boste mislili, nismo bili edini, ki smo ponavljali in ponavljali izpolnjevanje. Po 6-ih urah pa smo le uredili vse kar smo morali in že smo bili na poti naprej. Najprej je sledilo urejanje zavarovanja, za katerega smo plačali približno 30,73€. Tukaj nismo kupili sim kartice saj je za tuje državljane to težak postopek, uporabljali smo esim GOMYWORLD za karto smo odšteli 10,99€. V Rusiji smo ostali 3 dni ter obiskali vasica mrtvih-Dargavs, mesto Grozny, Laganskiy Khural in Astrahan.
Naj še opozorim, če se kdo odpravlja v območje Čečenije tam so kratke hlače po veri prepovedane, nas so domačini prijazno opozorili, da se pač po njihovi veri tako oblači. Prav tako je na cesti polno policijske kontrole, še posebaj, ko prideš v Dagestan te policija še dodatno preveri. No mi smo naleteli na prav to kontrolo, kjer smo morali vsi izstopiti iz avta in iti na preverjanje potnih listov ter prav tako dati prste odtise. No po obiskanih znamenitostih ter mestih, ki so bile na seznamu, pa smo tokrat prespali malo pred mejo s Kazahstanom.
OGROMNA KAZAHSTANSKA STEPA
Tako zdaj pa v državo katera je bila ena glavnih za obiskati. No na mejo smo prišli – kot je pri nam v navadi, že zgodaj, saj smo vedeli, da se na meji lahko zadržiš kar dolgo. Rusko stran smo prečili skupaj ter je trajalo nekje 2 uri in pol. Na Kazahstanski meji pa kot je bilo zdaj že v navadi, potniki ven iz avta, voznica pa mejo preči z avtom. No mejo smo prečili v slabih pol urah, veselje Kazahstanskih mejnih policistov pa je bilo neizmerno veliko. V bližnjem mestu smo si uredili sim kartico, Beeline za katero smo odšteli 10€ za neomejene podatke (ni bilo neomejeno podatkov, so nas prinesli okrog, saj smo dobili samo 6 GB). Denar smo tukaj menjali na črnem trgu, ki pa je zgleda kar popularen. Nas so tudi na banki v kateri smo povprašali kje menjati denar naslovili na ljudi, ki menjujejo kar na ulici. Tukaj je bil menjalni tečaj 1€ za 600 tenge.
Naj še omenim cena dizla se tukaj giblje med 0.48-0.51€ na liter. Tukaj smo ostali 11 dni ter v teh dneh obiskali naslednje destinacije: Gorodishche Sarayshyk ter muzej (vstop 1.70€/oseba), slano jezero pri mestu Inderbor, mesto Aktobe (bazar), okolica nekdanjega Aralskega jezera, Baikonur, mesto Sauran in Otrar, mesto Taraz, mesto Almaty, jezero Issky, Tamgaly Tas petroglyphen, Charny canyon, Kaindy lake.
Tukaj smo za sedaj našo pot po Kazahstanu zaključili, ampak se še vračamo ob poti nazaj. Naj omenim da ima Kazahstan eno največjih step na svetu, katero smo morali prevoziti kar dva krat saj imajo mejo z Uzbekistanom na juguzahodu zaprto zaradi prenove le te. Torej najbližja naslednja meja je bila oddaljena dobrih 2000km. Ni nam preostalo drugega kot pa, da to stepo prevozimo in je to to.
Kot nekateri že veste iz objav na Facebooku smo v Kazahstanu imeli veliko nezgodo. Namreč gumo na avto nam je popolnoma razneslo. Nekatere bi taka nezgoda potrla in bi v mislih imeli samo pot proti domu. No nas ta nezgoda ni potrla, ostali smo pozitivni. Spomini pa ostajajo. Namreč tisti dan sva se s mamo odpravila na 7 km dolgo pot po pomoč. In to ni bilo nekje, kjer bi na vsakih nekaj minut pripeljal kateri avto. Ne to je bilo na sredi ničesar, saj je pametna Google navigacija do Cherny kanjona našla presenetljivo bližnjico po makedamu, okrog pa je vodila lepa asfaltirana pot za katero tisti dan nismo vedeli. No na koncu dneva smo to nezgodo uspešno rešili s pomočjo tamkajšnje vojske.
NAJBOLJ NAS JE NAVDUŠILA KIRGIZIJA
Klub nezgodam, ki so se nam zgodile v Kazahstanu smo državi pomahali v slovo ter se podali proti novi državi, tokrat Kirgizistan ali Kirgizija. Vše bolj revno državo, nekateri pa pravijo da je to druga Švica (zaradi narave). Na meji smo čakali 2 uri ter razmenjali denar v some 1€ je 100 som, ter si uredili zavarovanje za avto za katerega smo odšteli 16€. Pri Beeline smo tukaj za 5€ dobili 100 GB podatkov. Lepa gorata državica v kateri smo ostali 11 dni ter obiskali naslednje destinacije: lesena cerkvica v mestu Karakol, Seven bullets rock, prelaz Seok 4028nmv, Barskoon waterfall, Skazka kanjon, prelaz Kalmak Ashuu, jezero Song-Kul, Tash Rabat, Kel Suu, Biškek, jezera Sulutor, Sary Chelek, mesto Oš, jezero Tulpar Kul.
Kirgizistan ima zelo slabe ceste, zato so zelo trpele naše gume. Ampak kaj moraš, sem se vsaj malo seznanil s vulkanizerskimi deli in kako zaflikati gumo. Kirgizija je tudi tista država, kjer smo po dolgem času spet uslišali svoj jezik, namreč srečali smo kar 4 Slovence kateri so Kirgizijo obiskali po zraku. V tej državi je kar nekaj prelazov ki vodijo čez 3000 metrov nadmorske višine. Je res neka izkušnja, ko si z avtom tako visoko. Je pa res, da ko pa izstopiš, pa si kar hitro zadihan zaradi redkejšega zraka.
Najboljši spomin pa je jahanje konjev do jezera Kel Suu, ko si samo eno goro vstran od Kitajske in, ko imaš res prečudovite razglede na okoliške gore. Tukaj je bilo tudi prvič, da smo preizkusili spanje v njihovih tradicionalnih šotorih imenovane jurte, za katere smo odšteli po 19€ na osebo z vključeno večerjo ter zajtrkom. Pri omenjenem jezeru Tulpar Kul lahko najlepše opazuješ goro Lenin katera je visoka 7134metrov in se lahko sprehodiš tudi do prvega baznega taborja. Res lepa izkušnja, ko imaš pred sabo 7000-tisočaka.
V UZBEKISTANU SMO OSTALI MANJ DNI, KOT SMO PRVO NAČRTOVALI
Tako pa se je raziskovanje Kirgizije zaključilo in bil je čas za prestop meje z Uzbekistanom. Sam prestop meje je za voznico avtomobila trajal 3 ure, za pešače pa nekje 20 min. Kaj se je dogajalo se vprašate? Na Kazakhstansko-Kirgizistanski meji naša voznica ni dobila listka za uvoz avtomobila, saj bi ta list moral sedaj biti predan pri prečenju meje. Še dobro, da je bil policaj tako prijazen in je vse uredil, da smo mejo vseeno lahko prečili. To je bila tudi prva meja na kateri so pregledali vsa cepljenja našega Bučkota.
No, ko smo vsi srečno prečili mejo, pa je bil čas za razmenjavo denarja, katera se je spet zgodila kar na črnem trgu. Menjalni tečaj je bil 1€ za 14000 uzbekistanški som. Kupili smo še njihovo sim kartico katera je stala 6€ za neomejeno podatkov. Uredili smo še zavarovanje za avto, katero nas je stalo 3€ in že smo bili na poti naprej. V Uzbekistanu smo ostali 3 dni ter obiskali naslednje destinacije: tovarna svile v mestu Farg’ona, mesto Taškent, Samarkand.
NAZAJ V KAZAHSTAN
Raziskovanje Uzbekistana se je hitro končalo, namreč še vedno je s Kazahstanom odprta samo ena meja. Ampak kljub temu smo videli polno lepot in naj ostalo ostane za naslednjič. Naj pa še opozorim, če ste v Uzbekistanu z dizlom, tankajte na pol tanka saj po veliko krajih dizla ni za dobiti. Sam prestop meje s Kazakstanom je trajal 1 uro, saj je spet naša voznica potrebovala najdlje. Na poti nazaj nas je čakala spet največja stepa, katera nam je vzela dobre 4 dni, med tem pa lahko opazuješ samo pol-divje konje ter kamele. No ob poti pa smo obiskali tudi naslednje destinacije: mesto Šimkent, Akmeshit underground cave, mesto Turkistan, muzej v mestu Aral, mošeja v Aktobeju, mesto Aktau, Kyzyl Kup, razgledna točka za Urochishche Bozzhyra.
Sam Kazahstan je velika država, ampak veliko države pokriva tudi stepa katero smo morali kar 2x prevoziti zaradi zaprtih mej, ki se prenavljajo. Ampak kljub temu se nam država ni zamerila, saj ima tudi veliko za pokazati. Moram reči, da smo veliko stvari videli, kljub temu, da smo pot vozili s čisto navadnim avtomobilom, kot to tukaj ni znano, saj na veliko vozijo terenska vozila. Ampak mi smo to premagali.
Ja države ”stan” imajo slabe ceste, zato se več ne pritožujemo nad našimi cestami. Na tej poti nam bodo v spominu ostale najbolj gume na avtu, ki so bile luknjaste kot sir, ampak nas to ni potrlo, ampak nam je dalo samo zagon za naprej. Res je na poti sem zaflikal kar 9 lukenj in sem to vzel samo za dobro izkušnjo za naprej. Ja res je malo denarnico zabolel nakup 6-ih novih ter 2-h rabljenih gum, ampak te tudi to ne sme potrti. Moram pa reči, da smo pa res imeli malo srečo, da ni bilo hudih napak na avtu, saj v teh državah francoskih avtomobilov ne poznajo. Zato kakšna napaka na avtu boljše, da ni huda do te mere, da se ne moreš več voziti naprej.
RUSIJA IN TEŽAVE S SIGNALOM
Spet smo nazaj pred Rusko mejo, kjer smo mislili, da nas čakajo nove dogodivščine. Sam vstop v Rusijo je trajal 3 ure, do vstopa še vse normalno. Kot že pri prejšnjem vstopu smo si uredili esim. Po prestopu pa šok, namreč navigacijo, ki je bila narejena že predhodno, nam je izključilo. Signala na telefonu ni povezalo, tema na Google maps ter prav tako na Yandex mapi. V tistem trenutku nismo vedeli kaj se dogaja ter kako naprej. Vse kar smo vedeli je katera mesta spremljati na smernih tablah, da se vrnemo proti Gruziji, saj se v čisti temi voziti pač ne moreš.
Ob poti smo vedeli, da smo ob prejšnjem odhodu izpustili bazar na katerega smo se hoteli vrniti in smo ga kasneje tudi našli na slepo. Ampak ven iz mesta pa žal ni šlo. Vozili smo se v začaranem krogu, a iz mesta prišli pač nismo. Tukaj pa je bil zanimiv pristop, na rdečem semaforju sem zagledal policaje ter rekel mami naj odpre okno in jih ustavi. Mama jim je samo rekla čez okno: “Mackahala ni signala.” Policaji so bili takoj zainteresirani kaj se dogaja. Z malo pantonime ter slovenskim jezikom smo uspeli priti skupaj, da me zanima pot ven iz mesta, saj nimam signala. In res policaj mi je na svojem telefonu odprl Yandex, poiskal pot do mesta Mahačkale. To sem si hitro poslikal in nas vodil ven iz mesta, kjer se je začela ustrezna signalizacija za naprej.
Nič zvečer je padla odločitev, da tako pač ne gre in, da boljše, da se na tak način globje v državo ne spravljamo in bomo morali Rusijo pustiti za naslednjič ter narediti tranzit čez državo in iti direkt do Gruzije. Ob začetku novega dneva se je meni začelo zdeti čudno saj sem dobil dobro črtico signala, pozneje ob vožnji naprej pa s Klavdijo kar polni signal. In prvo mi je bil interest raziskati kaj se dogaja. Po raziskanih informacijah je od junija naprej Rusija začela blokirati vse signale tujcev, ki niso registrirani. Prav tako omejujejo ter izklapljajo esime, ki niso vpisani v rusko bazo, in to je bila prav naša izbrana sim kartica.
Sedaj se je bilo treba odločiti ali nadaljujemo tranzit ali se podamo v raziskovanje tistega kar še nismo prevozili. Po daljšem razmišljanju smo se odločili za raziskovanje. Če pa vidimo, da gre nekaj narobe se vrnemo takoj na ravno pot proti meji. Naj še omenim, da sta delovala samo dva telefona, mamin telefon pa še je bil tekom dneva še vedno v čisti temi. Potem se je tudi njen telefon uredil nazaj. Nam je pa vsake toliko spet zmanjkalo signala in GPS lokacije. No ob poti nazaj pa smo si ogledali naslednje destinacije: Memorial’nyy Kompleks Akhul’go, Glavnyy Sulakskiy Kan’on, Mertvyy Gorod Khoi.
POZDRAVLJENA GRUZIJA
Kljub težavam s signalom se nam Rusija ni zamerila in ostaja na seznamu obiska in raziskovanja naprej, za naslednjič. Ampak nas je pot vodila že naprej do Rusko-Gruzijske meje. Takoj po prestopu meje se ni dogajalo kaj dosti, ampak smo se kar odpravili proti prostoru za spanje. Smo pa si še v Gruziji ogledali naslednje destinacije: Ananuri fortress, cerkvica pri Tibilisiju-Jvari monastery, Vardzia.
NENAČRTOVANO SMO ODŠLI ŠE V ARMENIJO
Ob ogledovanju Gruzije smo pa prišli na skupno idejo, zakaj ne bi raziskali tudi bližnje države Armenije. In res je prišlo do tega ter smo se odpravili do Gruzijsko-Armenijske meje, na kateri smo čakali dobre pol ure. Po meji smo se takoj najedli, razmenjali denar ter uredili tudi zavarovanje za avto. Ker smo bili že kar pozni smo se kar odpravili spat. V Armeniji smo ostali 5 dni ter obiskali naslednje destinacije: Akhtala monastery fortress, Samostan Haghpat, Odzun church, Dilijan, Haghartsin monastery complex, cerkvica Sevenevank, Hayravank monastery, Noratus Cementery, slap Shaki, cerkev Tatev, viseči most Khndzoresk swinging bridge, Noravany church, Khor Virap, jezero Azat, Garni tempelj, Symphony of Stone, samostan Geghard, Yerevan.
VEDNO BLIŽNJE SLOVENIJI
Tukaj se je naša pot po Armeniji končala. Drzava ni kaj večja od Slovenije, skriva pa kar nekaj samostanov ter cerkvic za ogled. No in spet je bil čas za prečenje mej, tokrat kar dveh. Prvo je sledila Armenijsko-Gruzijska meja, kjer smo še se ustavili pri mestu Vardzia, potem pa nas še je čakala Gruzijsko-Turška meja ter se ustalili ter zaspali na razgledu na naslednjo destinacijo. V Turčiji kot že prejšnjič smo si uredili esim, ostali smo 11 dni ter obiskali naslednje destinacije: grad Seytan, grad v mestu Kars, palača Ishak Pasha, rudnik soli-Tuzlucu Tuz Magarasi, slap Muradiye, jezero Van, grad Hosap, jezero Nemrut krateri, Botana Vadisi Milli Parki, Zeynel Bey tomb, Kahta Kalesi, Ataturk Dam Vista Point, Halfeti Batik Camii, Adana, Kapadokija, Ankara, Nallihan Kus Cenneti, mesto duhov oziroma Burj Al Babas, Pembe Kayaliklar, Istanbul.
KAJ VIDETI V ISTANBULU SI LAHKO PREBERETE NA: https://potuj-z-nami.si/istanbul/
NAZAJ V EVROPI
Tako pa lahko rečemo da smo sedaj predelali še vso Turčijo, ampak naša pot se tukaj še ni končala. Prečli smo še Turško-Bolgarsko mejo katero smo po dolgem času prečili kar vsi skupaj v avtomobilu. V Bolgariji smo se še ustavili pri slapu in se podali naprej proti Bolgarsko-Srbski meji ter naši zadnji destinaciji letos, mestu Niš.
Tako tukaj pa zaključujemo naš letošnji road trip kateri je trajal 75 dni. V tem času pa smo prevozili kar 14 držav, od tega smo obiskali 6 novih držav. Naj povem, da pot smo prevozili z navadnim družinskim avtomobilom, in kljub temu, da nas so na poti jezile gume, se nismo predali. Na poti smo kupili kar 8 gum od tega sta bili samo 2 rabljeni. Kljub temu, da so nekatere ceste bile slabe, smo jih z avtomobilom vseeno prevozili, čeprav bolj počasi kot so to storili terenci. Ampak vseeno smo prišli na zadan cilj. Na tej poti se nam je zgodilo marsikaj, ampak nič takega kaj nas bi potrlo in nas spravilo takoj domov. Namreč vse nezgode na cesti smo vzeli z nasmehom na obrazu, saj smo vedeli, da nas pomoč čaka nekje in, da smo v takšnih državah kjer so prijazni ljudje pripravljeni vedno pomagati.
Marsikomu je na začetku bila Rusija “strašna” država. Kam se spravljamo v tako nevarno državo itd. In ne nobene nevarnosti v tej državi nismo občutili, prej smo občutili gostoljubnost prijaznih ljudi. Namreč, če ti domačin ob 22 uri zvečer prinese lubenico, melono ter te pogosti z ražnjiči, mislim da potem vidiš, da narod kot narod niso noben bav bav. V vseh obiskanih državah smo začutili, da smo zaželjeni, vsi so ti hoteli dati vse, čeprav nimajo polno. Najbolj pa si to dobrosrčnost videl na cesti, saj so ti ob najmanjšem problemu – pa, da je bila to samo ena luknja na gumi, hoteli pomagati.
Najbolj nam je bila všeč Kirgizija, saj obožujemo naravo in tukaj le te ne zmanjka. Država je izredno gorata in z avtom se pripeljete nad 3000 metrov nadmorske višine. Tudi Kazahstan je res prelep, če greste z letalom vam stepe ne bo treba prevoziti hehe.