Naši plani za poletje se začnejo že nekje v jesenskem času. Saj se ne napotimo nekam brez kakšnega plana, od takrat, ko potujemo v tujino. Vedno si jih naredimo že v naprej, kje bomo spali, prav tako kaj bomo obiskali. Še vedno pa najdemo kaj zraven. Ampak tam nekje konec leta je naša mama naenkrat rekla, kaj če bi šli za nekaj dni v Bosno in Hercegovino. Seveda meni in Žanu ni potrebno dva krat reči, mogoče smo morali malo atija na to izjavo pripraviti. Ampak je hitro privolil. Seveda nismo najprej vedeli kdaj, sem pa jaz nekako rekla, gremo konec aprila, da si ati ne bo rabil jemati polno dopusta. Datum je bil določen, prav tako sva z mamo hitro naredile plan, kako bomo potovali 7 dni in tudi rezervirale sva prenočišča. Saj takrat nismo še morali kampirati, ker je preveč mrzlo in apartmaji so poceni.

Splošno

Prenočili smo sedem noči v različnih krajih, prav tako na različne načine. Mi smo si kupili njihovo sim kartico za 10 dni in smo imeli 15 gb podatkov. Signala res nismo imeli povsod, ampak smo se znašli. Povsod smo uporabljali Google navigacijo, včasih nas je malo zapeljala na čudne ceste. Menjalnice so zelo redke, zato pa jemljejo povsod tudi evre. Kartice ne jemljejo povsod, se nam je zgodilo, da še na bencinski nismo mogli plačat z njo, so pa vzeli zato evre. Prav tako jih ne jemljejo v restavracijah, samo v Sarajevu smo lahko plačali z kartico v restavraciji.

Glede jezika ne rabim kaj pisat, saj pa vsi nekako obvladamo hrvaščino in se zmenimo. Bosanci so zelo prijazni narod, če ne računamo tistega gospoda, ki nas je hotel malo okoli prinesti in nekaj računat.

Vemo pa kaj se je dogajalo, ne samo pri nam, lahko rečemo po celotnem svetu. Spet ta korona in plani so nam v aprilu odplavali. Mi smo se res odločili, da se bomo cepili, ampak nihče še ni prišel na vrsto. Testov smo rekli, da ne bomo delali, ker nas to preveč stane. Nič smo rekli, pa drugo leto pride Bosna na vrsto. Gremo mi v Romunijo, pridemo domov, vse doma opravimo kar smo morali in spet naša mama izumi kaj če bi šli sedaj v Bosno.

V roku enega tedna se odločimo kdaj gremo in se skupaj odločimo, da gremo zjutraj 6. avgusta na našo pot. Jaz sem poiskala prenočišča, nekaj kampov in štiri apartmaje. Še vedno so nekako apartmaji cenejši, kot sami kampi. Res pa je, da lahko tudi kampiraš na divje. Mislim, da smo vsi komaj čakali ta dopust, saj po slikah smo videli kako je tam lepa narava ter znamenitosti.

Meje

Slovenija – Hrvaška, samo poskenirali so nam potne liste

Hrvaška – Bosna in Hercegovina, vprašali so nas za teste, pokazali smo mu digitalna potrdila, mi smo drugače vsi cepljeni

Bosna – Hrvaška, samo poskenirali potne liste

Hrvaška – Slovenija, vprašal je, če imamo pcr test, rekli smo da smo cepljeni in je samo mahnil, nič ni pogledal listin

STATISTIKA:

Prenočišča : 170€

Hrana: 180€

Bencin: 140€

Vstopnine: 145€

Trgovina ( pijača, drobnarije, kruh, mleko….. ) : 180€

Ostalo: ( tu je tržnica Banja Luka, spominki, parkirnina, prav tako cestnina na hrvaškem ) 185€

SKUPAJ: 1000€ ( kot, da bi se zmenili, vsak je menjal 250€, ja domov smo prinesli 15 Km, to je nekje 7,50 Eur), v to je tudi vključeno malo zapravljanje na tržnici Banja Luka. Mi smo ogromno jedli zunaj, prav tako ne pozabimo na spominke, kot so skodelice, magneti in razglednice. Bencin je cenejši, kot pri nam tam nekje po 1.08€ smo tankali za liter dizla.

Kot vedno omenim, da se zapraviti manj, vse je odvisno od posameznika kaj obišče, kje se vozi, kaj si kupi. To je povprečje kako mi zapravimo, si kar privoščimo, ker se zmenimo nekako, da vsak za sebe plačuje, da si res lahko več kupimo oziroma doživimo.

Prevoženih vse skupaj : 2145 kilometrov

1.DAN

Ni se začelo, kot bi se moralo. Ura je bila narejena ob 3.05, ampak ni zvonila, dobro, da se je mama zbudila od 4.10 in nas hitro vse zbudila. Naša pot se je komaj začela nekje ob 4.35 proti mejnemu prehodu Ormož in naprej po Hrvaški do Željeve. To je zapuščeno vojaško letališče nekdanje Jugoslavije. Tja smo prispeli nekje ob 8. uri. Vedeli smo, da ne bomo si kaj morali ogledat v notranjosti, saj nismo imeli močne svetilke. Spet smo imeli eno smolo. Znotraj je tema in so jaški in moraš paziti. Naša mama je kar padla v enega in si malo ogulila noge. Hvala bogu, da ni bilo nič hujšega.

Po ogledu smo pot nadaljevali na mejni prehod z Bosno. Tukaj so nas vprašali kaj imamo glede korone. Mama jim je dala digitalna potrdila in jih je policaj tudi pregledal. Tako smo tudi ostali brez mobilnih podatkov in smo se podali hitro v Bihač, kjer smo si kupili sim kartice ter seveda zamenjali evre za njihove marke. Ob 10.45 smo že bili na Trdnjavi Ostrožac.

Ob 11.30 smo pa potem že bili na spominskem parku Garavice. To je vse v bližini Bihača.

Nato smo se odpeljali v mesto, kjer smo se najedli. Ob 13.45 smo že prišli na parkirišče za Sokolačka Kula, tudi to je blizu Bihača.

Nato je sledila malo daljša vožnja, nekje 45 minut do Štrbačkega Buka in ob 15.30 smo že bili tudi na parkirišču.

Sledila še je samo vožnja do našega prenočišča to je bil Camp Buk, blizu kraja Kulen Vakuf.

Prevoženih: 360 km

Prenočišče: Camp Buk (32 Eur za vse štiri osebe, avto in dva mala šotora, kužka brezplačno): http://camp-buk.ba/

2.DAN

Malo pred 8. uro smo zapustili kamp in se podali do Martin Broda, saj smo imeli vožnje samo nekje 20 minut.

Po samem ogledu slapov smo se pa podali na res dolgo vožnjo. Naš cilj je bil Planinski dom Kruzi Livno. Pot nas je peljala mimo kraja Drvar in po čudoviti pokrajini. Do samega cilja smo se vozili skoraj 3 ure, res pa, da smo se med potjo ustavili in nekaj pojedli in zadnji kilometri potekajo po zelo slabi cesti. Dom leži na višini 1265 metrih in do tja se lahko pripeljete. Mi smo se sem podali, da bi videli divje konje, ki se tukaj zadržujejo, ampak nismo imeli te sreče. Prijazni ljudje so nam povedali v domu, da iščejo vodo in so povsod. Povedali so nam tudi kako priti do mesta Livno po lepši cesti.

Ob 14.30 smo že bili v mestu, kjer smo si naročili kosilo. Nato pa še ena ura vožnje do Ramskega jezera, ampak ta vožnja se je malo zavlekla saj smo se med potjo ustavili, ker se voziš po čudoviti pokrajini, po nekem kamnitem svetu kar je čudovito za fotografirat in snemati. Nekje ob 17 uri smo prispeli na prostor pred Ramskim jezerom, kjer smo si tudi postavili šotor. Tukaj je dovoljeno divje kampirati, samo vse morate pospraviti za sabo.

Prevoženih: 270 km

Prenočišče: Ramsko jezero

3.DAN

Že takoj po 7. uri smo zapuščali naš prostor, kjer smo spali. Malo smo se zapeljali še okoli jezera, ker smo mislili, da bomo imeli lep pogled na celotno jezero. Sledila je nekje 2 urna vožnja do Kočuša waterfall, tja smo prispeli nekje ob 10.10.

Med samo potjo pa smo imeli srečo in videli divje konje, saj smo se do sem spet vozili po kamnitem svetu. Cesta te vodi po sami kamniti pokrajini, kar je neverjetno lepo za pogledat.

Nato je kratka vožnja, nekje pol ure, sledila do slapov Kravice. Ob 11. uri smo že bili na parkirišču. Tukaj smo se pa res zadržali kar lep čas, saj sva se midva z Žanom tudi morala skopati.

Naša pot je nato potekala do kraja Počitelj. Ob 14 smo prispeli v kraj, kjer smo si najprej privoščili kosilo. Nato smo se podali do trdnjave.

Potem še je samo sledila pol urna vožnja do Mostarja. V samo mesto smo prispeli nekje ob 16 uri in se kar podali na ogled mesta. Nekje po 18. uri smo komaj prispeli v naš apartma Pansion Villa Anja, seveda zvečer smo še šli na večerni ogled mesta Mostar.

Prevoženih: 205 km

Prenočišče: Pansion Villa Anja (lahko ga rezervirate TUKAJ)

4.DAN

Že ob 8. uri smo bili pred Blagajem, kjer smo si v miru pogledali to lepoto.

Sledila je spet nekje 2 urna vožnja do Sutjeske, do znamenitega spomenika, ki je namenjen vsem padlim med bojem na Sutjeski.

Ob 13.40 smo prispeli v čudo narave, to so Pješčane piramide.

Spet je sledila kar malo daljša in tudi ne najbolj lepa vožnja do Orlovačkega jezera, kjer je bil naš cilj, da bi prespali , ker smo se pozanimali, da je dovoljeno. Nekje ob 17. uri smo prispeli pred samo jezero, kjer smo se malo sprehodili v okolici. Ampak nekje ob 20.30 se je od nekoder vzel en gospod, nakar se je začel samo na nas dreti in zahteval plačilo in to kar 40 eur. Tukaj okoli nas je bilo polno ljudi, ki so kampirali, ampak on se je začel nadirati na nas. Sploh nismo prišli do besede, raje smo se spakirali in se po 21. uri podali naprej, rekli smo si bomo našli prostor za spati.

Po ne prijetni cesti pridemo do hiše, kjer vidimo neke počitniške hišice. Pred hišo so še bili ljudje in jih je mama vprašala, če je možno pri njih postaviti šotor. Zelo prijazni ljudje so rekli, da je dovoljeno pri njih kampirati in so nam rekli 10 Eur za prostor. Imajo nek kamp na svojem dvorišču, nato je mama dala lasnici 15 Eur in gospa je bila zelo vesela tega denarja. Lastnik nam je povedal, da bi lahko brez težav prespali pri jezeru in, da se nikomur tam nič ne plača. Po 23. uri smo komaj šli spat.

Prevoženih: 265 km

Prenočišče: ne vemo točno kje, pri prijaznih ljudeh

5.DAN

Takoj po 7. uri smo se podali na našo pot, saj smo vedeli, da bo pot dolga. Naš cilj je bil Lukomir. To je visokogorska vasica na višini 1495 metrih. Do tja smo se vozili več kot 3 ure, saj smo prispeli komaj ob 10.20 v Lukomir. Cesta je malo slabša, ampak razgledi so med potjo fantastični, zato pa je trajala malo dlje, saj smo se med potjo ustavili, da smo si fotografirali razglede. Tukaj smo si privoščili tudi kosilo.

Komaj 16.20 smo prispeli v Konjic, kjer smo imeli rezerviran apartma Svetionik Apart, pot do sem ni dolga po kilometrih, nekje 30 kilometrov, ampak sama vožnja pa je daljša saj smo skoraj potrebovali 2 uri.

Prevoženih: 195 km

Prenočišče: Svetionik Apart (rezervirajte ga TUKAJ)

6.DAN

Danes smo apartma zapustili kasneje, malo po 9. uri, saj smo imeli rezerviran termin za Titov bunker. Če si v teh krajih, tega ne smeš zamuditi. Ker imamo kužka in so nam napisali, da niso dovoljeni, smo imeli uro ob 10. in ob 12.  

Nekje po 14. uri smo zapustili Konjic in se podali proti Sarajevu. Ampak še prej smo si ogledali zapuščeno skakalnico ter hotel iz zimskih olimpijskih iger iz leta 1984. Škoda vse je zapuščeno in propada, lepo pa je za pogledati. Tja smo prispeli nekje ob 15.10 minut. In komaj 16.30 se podali naprej do Sarajeva.

V sam apartma, ki smo ga imeli rezerviran v samem centru smo prispeli ob 17.20 minut.  Ko smo se malo razpakirali smo se podali na ogled mesta ter lahko rečemo kar na večerjo.

Prevoženih:  160 km

Prenočišče: Apartman Ohren (rezervirajte si ga TUKAJ)

7.DAN

Apartma smo zapustili nekje ob 7.30 in smo se zapeljali do nekdanje bob steze, ki je tudi zapuščena iz OI84. Ampak po sami stezi se lahko sprehodite vse do zgornje postaje gondole, kjer je lep razgled na Sarajevo (Trebevič). Tukaj nas je malo navigacija popeljala po slabši cesti in smo tudi malo nasedli in se nam je spodaj pod avtom nekaj zlomilo. Ha še dobro, da smo našli kos žice in uredili. To je vse del dopusta.

Komaj ob 12. smo prispeli v kraj Travnik, kjer smo si ogledali trdnjavo.

Nato je sledila vožnja do mesta Jajce in do znamenitih slapov, ki jih ne smete zamuditi. Nekje eno uro smo rabili do mesta, res pa je težko poiskat prosto parkirišče. Tukaj smo se tudi najedli.

Nekje 15 minut vožnje smo imeli do Plivskega jezera, kjer se nahajajo Mlinčiči.

Nato smo nekje ob 17.15 prispeli do slapov na Krupi. Ampak ti slapovi se splačajo pogledat bolj spomladi. Nato nas je pot peljala v Banja Luko, kjer smo imeli rezerviran apartma. V sam apartma, ki je malo ven iz mesta smo prispeli po 19. uri.

Prevoženih: 295 km

Prenočišče:Guesthouse Ema (rezervirajte si TUKAJ)

8.DAN

Seveda vsi vemo, da je v Banja Luki tržnica z oblačili. Takoj po 8. uri smo mi bili že tam. Kaj naj rečem splača se kaj kupiti. Vsi si radi nekaj kupimo, če vidimo, da je poceni, pa če rabiš ali ne. Ob 10. uri smo že obiskali Etno muzej Ljubačke doline, ki je nekje 23 kilometrov izven mesta. Tam smo si tudi privoščili obilno kosilo in zapravili zadnje bosanske marke, no malo nam je še ostalo za pijačo in sladkarije.

Mama je že prejšnji dan našla Jasenovac in je omenila, da bomo si ogledali preden gremo domov. Še prej nekje ob 13.45 smo pa prispeli v nacionalni park Kozara, kjer smo si ogledali znani spomenik, ki je namenjen vsem padlim tukaj med vojno.

Po samem ogledu je še samo sledila vožnja do meje z Hrvaško. Tukaj na meji smo se malo načakali, malo več kot pol ure smo čakali. Takoj prek meje se nahaja muzej Jasenovac, kjer je prost vstop. Prav tako si ogledate lep spomenik, ki je namenjen vsem, ki so tukaj trpeli med drugo svetovno vojno.

Ampak mi še nismo šli domov, vedno nas je zanimalo kaj so doživeli v potresu v Petrinjah. Nekje 50 minut vožnje smo imeli do tja. Res je žalostno mesto in si lahko predstavljaš, kaj so takrat doživeli. Res strašno. Sledila je še samo vožnja domov, mejo smo prečkali na mejnem prehodu Središče ob Dravi. Doma bi bili lahko že nekje ob 20. 50, če se nam ne bi zgodila nesreča. 10 minut pred domom nam je skočila srna pred avto in nam lepo razbila prednji del avta. Hvala bogu da ni nič hujšega.

Prevoženih: 395 km

Prenočišče: Doma

Bosna in Hercegovina je res čudovita. Zagotovo se še kdaj vrnemo in raziščemo še tisko, kar nismo zdaj. En teden za vse te lepote nam je bil premalo.