Komaj smo v polovici meseca februarja in je tako lepo sončno vreme. Kot naročeno za razne sprehode, po prelepi naravi. Čeprav še vreme ni primerno za v gore, te vseeno nekam vleče, vstran od doma. Saj smo sedaj kar lep čas se samo sprehajali v svoji okolici in sedaj smo res že komaj čakali, da gremo lahko malo drugam. Mi, dokler je sneg v gorah ne hodimo tja, saj nismo pripravljeni za take razmere. Raje iščemo primerne hribe v okolici dokler je možno. Prav tako nas je prejšnji teden vleklo nekam v naravo. Zato je mama rekla, gremo popoldan malo na Boč, da vidimo če smo še v formi za v hribe.

V naši okolici nimamo kaj hribov, edino Boč in Donačka sta blizu, potem še je tukaj Pohorje. Ampak vse imamo nekje eno uro vožnje do izhodišča. Ker pa že kar veliko let nismo bili na Boču, smo se podali eno popoldne. Ati je moral na žalost popoldan v službo, mi trije in seveda kužka pa smo se podali proti Poljčanam. Ker se popoldan kar hitro tudi ohladi, je mama rekla, da se bomo peljali kar do planinskega doma in potem imamo nekje eno uro do vrha.

Nekaj podatkov o Boču

Na Boč vodi kar precej poti, najdete jih lahko na hribi.net, tam tudi mi iščemo poti. Kot sem omenil, mi smo izbrali kar izhodišče planinski dom na Boču. Kar v Google zemljevid smo vpisali in se pripeljali do doma. Ne vem na spletu povsod piše, da Boč leži v Karavankah. Mogoče sem slabo obvladal geografijo Slovenije in si nisem zapomnil zakaj je to tako. Ni visok, sega samo 978 metrov v višino, na vrhu je 20 metrski razgledni stolp, ki vam nudi enkratne razglede. Povem vam že naprej, da stolp ni za vrtoglave, naša Klavdija se je kar bala na vrhu, ker ne mara višine. Prav tako so na stolp pa ozke ovinkaste stopnice, tako da se ti malo zavrti v glavi.

POT NA BOČ

Če boste v Google zemljevid napisali planski dom na Boču, vas po ozki cesti, ki se kar vleče pripelje na cilj. Dom je seveda zaprti, kako dolgo še bo nihče ne ve, saj vemo da smo še vedno v času korone. Parkirišč je kar precej, tako, da prostor boste sigurno našli. Pred domom boste našli table za vrh in sami izberite eno in se je držite.

Tako smo tudi mi naredili in smo po lepi označeni poti, čez gozd, prišli na vrh v nekje 45 minutah. Med potjo nimate kakšnih razgledov, tako, da se ne boste zamujali s fotografiranjem. Koliko smo gledali so vse poti nekako isto dolge, edino ena plezalna pot je krajša.

To pot sva se midva z mamo odločila, da jo še v kratkem prepleževa, ker je zgledala zelo zanimiva. Bova pa jo tudi posnela, saj imam sedaj Gopro9, ki res dela fantastične posnetke. Na vrhu se nahaja tudi vojska, ki ima svojo vojašnico ter oddajnik. Tu nimate vi kaj početi, saj je tudi vse za ograjeno. Vas bo pričakal zelen stolp, kam se lahko tudi povzpnete in poslikate razglede.

Pred kočo oziroma domom, smo kar še en čas uživali na travniku, saj je bilo kar prijetno toplo. Smo pa pozabili pogledat kje se nahaja velikonočnica, saj naj bi že zacvetela. To pomeni, da bomo še morali se zapeljati do sem, da jo le enkrat fotografiramo. Spet nam bo en popoldan lepo minil in Boč je vedno dobra ideja za krajši izlet. Če ne veste kam se zapeljite do Poljčan in potem kar do planinskega doma in v eni uri boste že na razgledne stolpu na Boču.