Kazahstan je ogromen in vsaka regija tukaj je po svoje zanimiva. Na socialnih omrežjih sem zasledila fotografije iz območja, kjer vse izgleda kot iz Marsa. Takoj sem začela raziskovati kje se to nahaja in ugotovila, da se regija imenuje Mangistau. Slike so me res navdušile in vedela sem, da bo ta del Kazahstana vsem všeč. Območje je veliko in zraven se nahaja še Kaspijsko jezero/morje. Kaj vse smo si ogledali tukaj in kakšni so naši vtisi, vse to si lahko preberete v nadaljevanju tega bloga.

NEKAJ INFORMACIJ O REGIJI MANGISTAU

Regija leži na jugozahodu države. Velja za eno najbolj nenavadnih in geoloških zanimivih regij v državi. Glavno mesto regije je Aktau, ki smo ga tudi sami obiskali. Celotna regija je rezultat dolgotrajnih geoloških procesov, ki segajo kar 100 milijonov let v preteklost.

Najprej je tukaj bilo morje. Ko je to morje zginilo, so se začeli tektonski premiki, ki so dno nekdanjega morja dvignili na površje. Še danes to premiki tal tukaj izredno pogosti, saj Mangistau leži na robu Kaspijske depresije.

Ko se je vse enkrat dvignilo na površje, pa je svojo nalogo opravil veter in erozija. Začelo se je odnašanje mehkih sedimentov in tako so nastale spektakularne oblike, ki jih je možno videti še danes. 

Zraven spektakularne narave pa je območje obogateno z nafto in soljo. Veliko je slanih jezer, pri enem smo se sami tudi ustavili in nas je navdušilo z roza barvo. Mangistau je pa bil tudi pomemben del Svilne poti in nomadskih poti.

NAŠA POT DO SEM IN KAJ SMO SI OGLEDALI

Po dolgih kilometrih in nekaj dnevni vožnjo po stepi, smo končno prispeli v območje Mangistau. Takoj nas je pričakala čisto drugačna narava in pokrajina. Bili smo navdušeni, da smo končno prispeli in bili smo navdušeni, da smo še enkrat prevozili eno največjih step na svetu.

Najprej smo se odpeljali do Gora Zhalgan. To je samo ena izmed gor v tem območju, ki smo jo videli. Sonce je žgalo, saj se poleti lahko tukaj temperature povzpnejo kar do 50 stopinj. Jih je zagotovo bilo okrog 40 in zato smo si goro ogledali samo iz razgledne točke. Blizu smo še videli kamele, do katerih smo se odpravili in le te so se celo pustile božati. Tukaj smo vedeli, da nam bo Mangistau zelo všeč.

Čisto blizu se potem nahaja še Ayrakty Urochishche. Tudi tukaj se nismo kaj veliko sprehodili, saj se je hrib lepo videl iz razgledne točke. Smo se pa odpeljali dalje po cesti. Obdajali so nas res čudoviti razgledi, ko smo pa še opazili roza jezero. Slanih jezer je tukaj veliko, ampak to nas je navdušilo z barvo.

Smo hoteli še v Valley of Concretions, pa smo ugotovili, da destinacije brez 4×4 ne moremo dosežti, zato smo to žal spustili. Tukaj nam bi en dober terenec še kako prišel prav, ampak smo vseeno veseli kaj vse smo videli brez tega in z navadnim avtomobilom. Med vožnjo smo še odkrili dolino Akespe. Tukaj smo se malo odpočili, se sprehodili. Vse je belo in zares vredno, da se tukaj ustavite tudi vi.

Smo pa zato odšli do Kaspijskega jezera oz. morja. Presenetilo nas je čisto morje in prelepe modre barve le tega. V mestu Aktau smo se sprehodili po sprehajalni ploščadi, ki poteka lepo ob obali. Ker je pa meni bilo vroče, Kazahstan je pa muslimanska država (ženske se kopajo oblečene), pa sem se v morje vrgla kar oblečena. Tako se nazaj hodila v mokrih oblačilih, ampak vsaj vroče mi ni bilo več.

Potem smo pa zagotovo obiskali en lepši del celotne regije. Odpravili smo se do Kyzyl Kup, ki jim pravijo tudi tiramisu gore. Po spletu je bilo kar nekaj mnenj, kako moraš imeti 4×4, ker drugače sem ne prideš. No pred nami se je peljal par z navadnim avtomobilom, prav tako smo to storili mi. Cesta ni tako huda, kot pišejo, se da. Le mogoče po kakšnem večjem nalivu ne bi prišli sem, prav tako takrat sem ne bi prišel tako zlahka niti s terencem. To je na cesti blato, strjeno seveda. Ima kar nekaj lukenj ta cesta, ampak počasi se daleč pride. Tukaj smo se sprehodili, izbrali mesto za kampiranje in potem tukaj tudi prespali. Na drugi strani je prespala ena večja skupina.

Odpeljali smo se dalje in prispeli do razgledne točke na Urochishche Bozzhyra. Spet nas je pokrajina navdušila tudi tukaj. Tukaj je vse belo, ampak res posebno. Se res počutiš, kot da si na nekem drugem planetu.

Hoteli smo še obiskati eno izmed mnogih podzemnih mošej v teh koncih, pa je bilo vroče, pa še veliko stopnic po katerih bi morali hoditi nazaj gor. Preprosto se nam ni dalo, smo pa bili veseli kaj vse smo tukaj doživeli in videli.

Tako je sledila samo še vožnja nazaj po stepi in do meje z Rusijo. Videla sem že objave na socialnih omrežjih, da naše turistične agencije ponujajo izlete do regije Mangistau. Vem, da se marsikdo ne bo sem podal s svojim avtomobilom, tako da je to ena izmed možnosti. Če ne pa letalo do Aktau-ja in potem rent a car. Tudi to je rešitev. Najamete lahko 4×4 avto in se odpeljete še globlje v kakšno izmed dolin, ki smo jih mi obiskali ali pa do kakšne znamenitosti, ki smo jo sami izpustili. Regija vas bo zagotovo pustila brez besed.