Posted on

Ko se začne poletje večkrat vidiš razne oglase, da iščejo ljudje za svoje pasje prijatelje načine, kam jih dati v varstvo. Nam to ni nikoli padlo na pamet, da bi nekaj takega iskali. Že pred samim nakupom psa smo vedeli, da bo družinski pes in bo šel vedno z nami, na vsak dopust oziroma počitnice. Danes imamo dva maltežana in vsi kateri nas redno spremljajo, vedo da gresta vedno z nami povsod. Nikoli nismo niti pomislili, da bosta ovira na potovanju. Z nami sta že dopustovala v Slovaški, Češki, Poljski, Romuniji in letos v Turčiji. Ja, prav ste prebrali, bili smo s svojim avtom v daljni Turčiji in z nami tudi Ajša in Bučko, dve beli kepi, ki sta prav uživala z nami en mesec. Če vas zanima kako s psom v Turčijo pa kar berite dalje.

s psom v turčijo
Pri eni izmed grobnic pri Yazilikaya

PRIPRAVE NA POTOVANJE

Že lani v jeseni sva se z mamo odločile, da gremo na  letošnjo dopustovanje v Turčijo. Ker je Turčija na drugi celini, sva tudi vedeli, da je samo titer test premalo, da lahko pes prečka mejo. Že nekje oktobra leta 2021 sva se pri veterinarju pozanimale kaj rabimo za kužka, da bosta lahko šla z nami brez težav. Sam veterinar me je napotil na veterinarsko inšpekcijo, ker so oni zadolženi za take stvari. Prijazen veterinar na veterinarski inšpekciji se je takoj pozanimal kaj bomo potrebovali in sva se zmenila, da se letos v mesecu maju slišiva za vse.

Lahko rečem nič ni zapleteno. Veterinarski inšpektor je moral pridobiti papirje za zdravniško spričevalo. Prišel je k nam domov, prebral je čip vsakega kužka ter izpolnil papirje. Seveda potreben je tudi titer test, ampak to sta naša dva že imela narejeno. Mi si nismo upali iti brez zdravniškega spričevala v Turčijo, saj nikoli ne veš kaj bodo zahtevali na sami meji. Zakaj bi se morali obračati, saj ni težko dati 35 Eur za to zdravniško spričevalo.

Tudi v Kapadokiji sva bila
s psom v turčijo
Ogledala sva si pa tudi podzemni zapor

KAKO IZGLEDA NAŠA VOŽNJA S KUŽKOMA?

No, pa se posvetimo samemu potovanju v avtu in samem potepanju po sami Turčiji. Naša dva sta vedno pripeta z varnostnim pasom v avtomobilu, saj za kakšni boks ni prostora. Na sredini imata hladilno blazino, zraven jima še zmočimo brisačo, da sta vedno lepo na hladnem in jima ni vroče. Med samo vožnjo se lepo namestita in večinoma prespita. Mogoče ima naš Bučko včasih malo težave in se sprehaja zadaj k meni in k bratu na kolena in prespi kakšno kitico na nama. Drugače pa sta zelo pridna v avtu in vožnje prenašata brez težav. Pravijo, da naj bi se ustavil na vsake 2 uri in bi pes moral it malo ven. Smo včasih to naredili in nista niti hotela iti iz avta na parkirišču.

Z gondolo

KAKO STA BILA SPREJETA V TURČIJI?

Že preden smo se odpravili v Turčijo smo vedeli, da je tam ogromno zapuščenih psov, prav tako mačk. To nas ni nič skrbelo, saj smo zapuščene kužke že srečevali v Romuniji. Pred odhodom smo ju zaščitili pred notranjimi in zunanjimi zajedavci. Prva naša postaja, če lahko temu tako rečem, je bilo mesto Odrin. Že tukaj smo ugotovili, da sta dobrodošla, da so mimoidoči nekako navdušeni nad njiju. Zelo so se začeli ozirat za njima, ju božali, fotografirali.

s psom v turčijo
Otroci so ju oboževali

Istanbul je bil že pika na i lahko rečem, da smo ugotovili, da imajo Turki pse zelo radi, čeprav imajo svojih na ulici ogromno. To je bilo nekaj neverjetnega, kako sta bila toplo sprejeta, na vsakih nekaj metrov smo se z njima ustavljali, da so jih lahko drugi božali. Mi nismo taki, da ne bi drugim pustili, da ju božajo. Ker to sem že doživela, da nekateri ne pustijo, to se predvsem pri nam dogaja, da ne pustijo svoje kužke, da se boža. Mi smo velik del Turčije prevozili ter obiskali. Smo bili tudi na vzhodnem delu, vozili smo se tik ob Sirski meji. Nikjer nismo čutili, da pes ni dobrodošel, da ga ne marajo. Spali smo veliko krat pri domačinih. Stanovanje smo si delili z njimi in z njihovimi živalmi. Ajša in Bučko sta bila boljše sprejeta, kot mi, če se malo pohecamo.

V RESTAVRACIJAH in JAVNI PREVOZ V ISTANBULU

Seveda, vsakogar zanima kako je s restavracijami oziroma lokali. Mi nismo nikjer posebej vprašali (ker angleščina jim tako ne gre najboljše), če lahko gremo z njimi v lokal. Večinoma smo se vedno usedli zunaj na terasi. Smo pa tudi večkrat zakorakali v notranjost in so nas toplo sprejeli. Natakarji oziroma zaposleni so več krat prišli do njiju in ju ogovorili ter božali. Peljala sta se brez težav v tramvaju ter vstopila na avtobus. Je pa na metroju v Istanbulu tako, da se lahko vozijo samo mali psi, do 8 kg, večji pa ne.

s psom v turčijo
V metroju

Ker je v Turčiji ogromno mošej, smo se tam delili dva po dva. Normalno je, da tam pes nima kaj iskati. Niti se nismo preveč približevali z njima sami mošeji, saj spoštujemo drugo vero. Obiskali smo ogromno muzejev in sta šla z nami povsod.

Tako pridna pa sta bila v restavracijah

Ostale infromacije

Bo sedaj kdo rekel, da je razlika iti z velikim psom ali z majhnim. Ni razlike, če psa sprejmeš, kot svojega družinskega člana. Mi smo res naša dva po mestu nosili, da nista hodila po vročem asfaltu. Bi se lahko sama sprehajala, ker je bilo ogromno sence, ampak naša dva sta v gneči malo zmedena in nas na tleh zelo iščeta. Zato ju vzdignemo v samo naročje in ju raje nosimo. Če imaš velikega psa prilagodiš kakšen obisk takrat, ko ni sonca oziroma vročine. Mislim, da se vse da nekako razpolagat, če imaš psa zraven na dopust.

S psom na dopust v Turčijo bi takoj ponovili. Lahko rečem, da ni bilo naporno, ne za nas, ne za psa. Prilagajaš raziskovanje sebi in psu, tako, da lahko obiščeš vse kar si zaželiš. Če sprejmeš psa v svoj dom ga sprejmi, kot družinskega člana in ga pelji sabo, če se le da. Pes je najbolj vesel, če je lahko s svojim lastnikom, pa če je to doma ali nekje v tujini. Tudi drugega okolja se naša dva hitro privadita, nikoli nimata prebavnih  težav. Imamo pa vedno s sabo pasjo lekarno, če bi bilo kaj narobe. So pa vedno veterinarji povsod, če ne razumejo angleško pa se lahko s prevajalnikom vse zmeniti. Nikoli ne reči, da je pes ovira, ker tak komentar je mama lani dobila, ko je omenila, da gremo  z našima dvema v Turčijo. Pes ni ovira, če ga imaš rad, pa če potujeta samo dva se lahko s psom prilagajaš raznim obiskom.

Seveda je potovanje z letalom drugačno. Takrat je psa malo težje vzeti s sabo, ampak o tem sama ne morem govoriti, ker na letalu pa še nista bila in ju ne nameravamo niti vzeti.