Za ljubitelje narave ter hribov je naša prelepa Slovenija prava dežela za raziskovanje. Imamo ogromno gora, hribov za vse starosti. Nekdo ima rad bolj težje izzive, drugi srednje, nekateri se raje podajo na bolj male hribe. Zagotovo se za vsakega nekaj najdete, da si spočije ter naužije svežega gorskega zraka. Mi smo se prvič začeli podajat v gore že leta 2008 in takrat smo iskali bolj lahke poti, ampak se je že takrat našla katera pot, kjer so nas spremljale kakšne zajle. Tudi tistega leta smo se podali na čudovito goro Olševo, ki se nahaja v Karavankah. Takrat ni bil naš edini obisk Olševa, še nekaj let kasneje smo Olševo obiskali še enkrat, samo po drugi poti. Olševa je zanimiva, saj nas pelje pot mimo zelo znane jame Potočka Zijalka, ki je zelo zanimiva za pogledat, zato ne pozabite doma svetilke, otroci bodo uživali v njej.

Že takrat smo našli stran na internetu www.hribi.net, kjer smo iskali naše poti ter pogledali katera je najbolj primerna za nas. Vedno smo si natisnili našo pot ter med potjo pogledali na list, če nismo bili prepričani kam se podati. Najbolj nam je vedno prišla prav pot do izhodišča, ker nismo imeli navigacije in tudi pametnih telefonov. Še danes si pot vedno natisnemo ali pa kar naredimo na telefonu screenshoot. Od začetka je poti iskala bolj mama, sedaj ji še pomaga Klavdija, jaz samo čakam, da se odpravimo kam. Tako je tudi našla Olševo in smo se en vikend odpravili na našo pot. Samo mama ni bila najbolj pozorna takrat, da rabimo tudi svetilko, da si bi lahko bolj v notranjost pogledali Potočko zijalko. Ampak vse o Potočki zijalki bom opisal spodaj, tudi kolikor smo si jo lahko ogledali je bilo zanimivo.

Kako do izhodišča?

Na samo Olševo vodi kar nekaj različnih poti, ki pa so tudi različno dolge. Vsak si sam izbere pot, ki mu nekako najbolj ustreza. Mi smo dva krat izbrali pot iz Podolševe, kmetije Rogar. Enkrat, to je bilo prvič smo izbrali direktno pot, drugič pa smo šli čez Obel kamen. Ni ne vem kakšne razlike v dolžini prva direktna pot ti vzame nekje 2 uri in 15 minut, čez obel kamen pa je nekje 20 minut daljša. Najkrajša pot je iz zadnjega travnika, nekje 1 ura 45 minut, najdaljša pot pa je pod Peco, ki vam vzame kar 4 ure 45 minut.

Najprej morate pridi do Luč in se peljati proti Logarski dolini. V vasi Solčava bodi pozorni na smerokaz za Podolševo, Črna na Koroškem ter Spodnje Sleme. Cesta bo postala makedamska in vas pripelje na križišče, kjer vi zavijete levo. Panoramska cesta vas bo pripeljala do cerkvice Svetega Duha, ampak že prej boste opazili parkirišče ter kmetijo Rogar. Parkirišče je brezplačno, zato nekje poiščite prazen prostor.

Opis poti

Pot vas vodi najprej mimo kmetije in vas popelje v sam gozd.

Potočka zijalka

Nekje 1 uro vas označena pot vodi lepo po gozdu in senci vse do Potočke zijalke. Tukaj se vam bodo odprli lepi razgledi na okoliške gore ter lepo vidite tudi cerkev svetega Duha. Pred jamo imate tudi klopco, kjer se lahko odpočijete in če ste že lačni kaj daste v usta iz vašega nahrbtnika. V jamo se lahko podate brez težav, saj danes imajo svetilke že naši telefoni, če ste svetilko pozabili doma. Saj sama jama oziroma Potočka zijalka ni globoka. Jama je dolga nekje 115 metrov, široka 40 metrov in v višino meri od 4-10 metrov. V Potočki zijalki so našli jamskega medveda, kameno orodje, piščali, koščene konice ter 40 vrst okostja različnih živalskih vrst. Če vas vse bolj podrobno zanima, si lahko te najdbe ogledate v Pokrajinskem muzeju Celje, razstavo Potočke zijalke pa v Logarski dolini.

Naprej, na Olševo se morate podati po markirani poti. Tukaj v začetku vas pričaka jeklenica, ki vam je v pomoč. Ne rabite se ustrašit, da je pot nevarna, ta jeklenica vam bo samo v pomoč.

Malo naprej boste opazili razpotje, sedaj je na vašem ali uberete direktno pot na Olševo ali greste čez Obel kamen. Obe poti sta zanimivi razgibani in vam ponujata lepe razglede.

Jaz vam priporočam, da greste čez Obel kamen in potem nazaj po drugi poti. Ne boste se izgubili, vse je lepo označeno. Na Obel kamnu vas čaka mali Aljažev stolp in leseni križ.

Vrh Olševe

Vse do vrha Olševe boste hodili sedaj po odprtem svetu, če lahko temu tako rečem, saj vam se bodo odpirali čudoviti razgledi. Do samega vrha nimate več daleč, na vrhu pa vam Olševa nudi dovolj prostora za ogromno pohodnikov. Naj se vam ne mudi nazaj v dolino, vzemite si čas in si tukaj spočite noge ter naužijte lepot, ki se vam ponujajo. Za vse ljubitelje žigov si lahko daste tudi žig ter se vpišete v knjižico.

Pot na samo Olševo ni težka, je tudi primerna za otroke. Sami presodite koliko so vaši otroci sposobni hoditi in po kakšnih poteh. Jaz sem bil prvič star 8 let, ampak je pot tudi za mlajše, seveda, da jih starši na določenih mestih pazite. Ne pozabite na pravilno obutev in s sabo imejte dovolj vode. Tudi kakšen sendvič bo vam prišel prav. Če naslednji vikend ne veste kam se podat je Olševa zagotovo primerna za en lep pohod, kjer si naberete novih moči. Mi se bomo zagotovo še vrnili, ker si moram jaz Potočko zijalko malo bolj podrobno ogledati in seveda tudi poslikat. Takrat ni bilo tako dobrih fotoaparatov, kot danes in danes tudi že naši telefoni delajo prelepe slike.

Kaj si še ogledat?

Lahko se odpeljete do Logarske doline, nimate daleč. Več o sami Logarski dolini pa TUKAJ.

Ko pridete do avta se podajte do cerkve Svetega Duha. Je pa tudi v bližini izvir kisle vode. Lahko se podate peš, če imate še kaj moči, pot je lepo označena in nekje v 25 minutah ste pri izviru. Mi smo že poskusili to vodo, je rjave barve, saj vsebuje železo in ogljikov dioksid. Okus je zelo kisel, ampak pravijo da je voda zdravilna. Mama jo je kar precej spila, prav tako ati, midva s Klavdijo sva jo samo poskusila.

Če se že enkrat podate v te prelepe kraje se malo še sprehodite, saj vam sama Olševa ne bo pobrala vseh moči, ker pot res ni pretirano dolga in ne težka. Pa varno hojo po naši gorah vam želim. Tudi kužki lahko obiščejo to pot, mi še takrat naša dva nismo imeli, ampak ko gremo naslednjič gresta tudi ona dva z nami. Naj še povem, da je Olševa visoka 1929 metrov.