Želja v naju z mamo je bila že dolga, da greva s kolesom na Vršič. Več let vzpenjanja na vrh Vršiča z avtom, sva z mamo opazovala kako več kolesarjev kolesari proti vrhu Vršiča, zato sva se odločila, da to izkusiva tudi sama. Dne 18.8.2017 se je najina želja uresničila. Vstala sva ob 5. uri zjutraj, se hitro najedla, umila ter odpravila proti Kranjski Gori. Prvi postanek je bil v Gorišnici, kjer sva si kupila nekaj žemljic, za sendviče. Po več urni vožnji sva le prispela v Kranjsko goro, kjer sva parkirala pri reki Pišnici. Najino kolesarjenje se je pričelo natanko ob 8.50 uri.

Vzpon na sam Vršič

Že po nekaj sekundah se je zgodil tisti vzpon na Vršič, kjer ni bilo več mogoče goniti v najvišjih prestavah. Čez čas sva zagledala tudi 1. srpetino. Na poti na Vršič so naju motile le granitne kocke. Čez nekaj časa so naju srpetine pripeljale tudi do Mihovega doma. V slabih 40 minutah nama je uspelo prikolesariti do Ruske kapelice, kjer sva si privoščila tudi daljši počitek. Do Ruske kapelice nama je uspelo prekolesariti natanko 4 kilometre.

Po parih minutah odmora sva štartala naprej, saj sva se zavedala, da je še do vrha Vršiča 5 km. Čez nekaj časa pa sva prišla do dela, kjer so pridni delavci prenavljali cesto do Koče na Gozdu. Po nekaj minutah sva tudi zagledala Tonkino kočo, kjer se je začelo tudi malo drugačno kolesarjenje (potisk kolesa), saj se je pot začela ekstremno vzpenjati. Po nekaj 100 metrih sva se spet usedla na kolo ter nadaljevala vzpon do naslednjega daljšega postanka (Erjavčeva koča). Ko sva prispela do Erjavčeve koče sva bila že vesela saj sva vedela, da od tukaj več ni daleč do vrha Vršiča.

Po nekaj minutah sva začela pot nadaljevati in tu po nekaj 20 minutah nama je le uspelo prikolesariti tudi na vrh Vršiča, to je bilo ob 11.07 uri, kjer sva takoj posnela tudi sliko pri tabli na kateri piše Vršič.

• 

• 

Končno na vrhu in kaj sva tam počela:

Ker pa nisva vsaki dan na Vršiču sva se odločila, da greva malo naokoli, zato sva kolesa zaklenila pri Tičarjevem domu in se odpravila proti Poštarskem domu na Vršiču in tudi na vrh Vršiča. Ker pa med vzponom nisva nič jedla sva tudi pojedla sendvič. Ko sva se vrnila do koles sva si pri Tičarjevem domu nalila tudi svežo vodo, nadela čelado ter se odpravila na spust z Vršiča,to je bilo točno ob 12.30 uri. Ker pa nama je šlo dol zelo dobro in seveda hitro sva bila pri avtu že ob 13.00 uri. Kolesa sva naložila v avto ter se še podala pogledat jezero Jasna v Kranjski gori.

• 

• 

Jezero Kreda

Po ogledu ter tudi po nekaj posnetih slikah sva se odpravila v avto ter proti domu. Ampak najina pot še ni bila končana saj sva si še ogledala priljubljeno jezero Kreda ter se odpeljala proti Bledu. Tu pa se je najina dogodivščina končala in sva se odpeljala na avtocesto ter pot naju je vodila proti domu.