Posted on

Kdor nas pozna ve, da nismo najbolj ljubitelji morja, da imamo raje gore, naravo in vse kar je povezano z naravnimi lepotami narave. Nam je morje dovolj za en dan, da se malo namočimo, ne poležavamo radi na tisti vročini, posebej pa tudi ne, ker se nam smilita kužka, da morata na eni plaži ležat na vročini. Ampak, ker je naš plan bil letos Poljska, smo si rekli do Baltskega morja gremo sigurno. Kar precej smo prebrali, da je Baltsko morje mrzlo, da se težko skopaš in, da je tudi ozračje tam bolj mrzlo. Najbolj je nekako skrbelo našo mamo, ker ona nima rada mrzle vode, nekako se ne more spravit v mrzlo vodo. Nismo vedeli kaj nas zgoraj na severu Poljske čaka, podali smo se res v velikem pričakovanju.

baltsko morje

Ampak do Baltskega morja smo se še ustavili v dveh kampih, kjer smo preživeli 5 dni (na Češkem in potem še na Poljskem). Na samem Baltiku smo imeli v planu dva kampa, prvega blizu Nemške meje, drugega pa blizu znanega mesta Gdansk. No najprej smo se iz mesta Poznan podali na kar precej dolgo pot vse do Camping Reda v kraju Miedzywodzie. Sama pot je bila dolga 314 kilometrov, kar smo potovali nekje čez 4 ure, saj smo se dva krat tudi ustavili.

Camping Reda

Camp smo hitro našli, saj Googlova navigacija vse najde in nas je vedno pripeljala na cilj. Kamp ni bil kaj posebnega, mi tudi nismo občutljivi in ne iščemo ne vem kakšne moderne kampe. Bil je preprost, imel je kopalnico, stranišče in za posodo prat, to pa tudi nekako rabiš. Že, ko smo stopili ven smo ugotovili, da piha kot pri norcih in smo začeli iskati dolge rokave.

V iskanju plaže:

Naša postojanka se je vedno hitro postavila, sedaj smo imeli že prakso, zato sva se odločila, da greva midva s Klavdijo iskat plažo, saj je pisali, da smo 200 metrov oddaljeni od nje. Ampak ne, da bi midva pogledala na navigacijo, no poslušal sem Klavdijo in sva se podala po eni potki. Po 20 minutah še midva nisva prišla do plaže, med tem sem že klical mamo naj gresta z atijem po isti poti s kužkoma na plažo, jaz pa sem jima šel na sproti. Mama je takoj rekla, da bi do plaže imela krajšo pot samo ravno po cesti in bi v petih minutah bila tam. Ne, mi smo hodili do plaže nekje po ulicah in gozdu več, kot pol ure.

Ampak do plaže smo prišli, no tukaj na plaži pa je bilo vse drugače. Sedaj pa smo ugotovili kaj je Baltsko morje, mrzlo kot hudič, vsi smo se oblekli v dolge hlače in rokave. Najbolj sta bila srečna kužka, ker sta lahko letala po pesku brez povodca, tudi drugi kužki so bili spuščeni, nihče se tukaj ne sekira, kužki lahko letajo in se družijo. Samo morje je bilo kar razburkano in zelo mrzlo, prav tako samo ozračje. Takoj smo ugotovili, da bo tukaj res težko se skopat, ampak nas to ni motilo, tudi kužkoma ni bilo vroče na morju, zato smo bili še toliko bolj srečni.

Plaže so tukaj vse mivkaste in neskončno dolge, tako da ne vidiš konca, kar nas je zelo navdušilo. Nazaj do kampa smo se odpravili kar lepo po plaži, lepo ob morju, gledali pa smo tudi na Google maps kje je naš kamp, da smo krenili gor po potki.

Kje jesti in piti?

Tisto večer so naši želodčki postali tudi zelo lačni, zato smo se odpravili peš do majhnega mesta, če lahko tako rečemo, kjer imaš neskončno restavracij ter prodajajo spominke. Mama je imela shranjeno restavracijo Baltycka, kjer nudijo ribe. Naročili smo si vsak svoj krožnik rib, pomfri ter zelenjavo ter pijačo. Ampak tukaj nihče najbolj ne ve angleščine, pa sta mama in Klavdija naročile pijačo malo drugače. Mama je namesto coca cole si naročila veliko točeni pivo. Pol je spila, ostalo pa je ostalo atiji. Tukaj smo malo več plačali 42EUR za vse skupaj, ampak porcije so bile ogromne.

Na koncu smo se podali tukaj tudi na plažo gledat sončni zahod ter seveda nismo zamudili nakupit spominkov.

Kawcza Gora

Ostale tri dni smo bolj raziskovali okolico in razne znamenitosti, ki smo jih že našli doma, no večinoma Klavdija. Podali smo se v kraj Miedzyzdroje, kjer smo šli na razgledno točko Kawcza Gora, razgled je bil res fantastičen. Tudi na plažo smo šli, kjer pa se je naša Klavdija le opogumila in se skopala v mrzlem morju.

Miedzyzdroje

Nato smo se peljali v samo mesto, kjer smo se podali na znani pomol Miedzyzdroje Pier. Tudi tukaj je bilo zelo fajn slikat razglede na Baltsko morje.

Na samem pomolu smo si privoščili Booble wafel ter nekako v sveder zavit krompirček.

Booble wafel

Naleteli smo tudi na iluzije, kjer smo se tudi podali in iskali izhod.

Nismo pa šli mimo Oceanarium- akvarija  ( 10EUR na osebo ), tudi tukaj not smo morali iti. Akvarij je res velik in z različnimi vrstami rib ter drugih stvari, ki jih lahko najdete v morju. Zagotovo vreden obiska. Zanimiv bo tako za otroke, kot tudi za odrasle. Informacije o akvariju tudi na: https://oceanarium.com.pl/index.html .

Swinajscie lighthouse in Gerhards Fort

Naslednja postojanka je mislil bit svetilnik, ampak da pridemo do njega se moramo peljati čez zaliv Šwina s trajektom. Mama in Klavdija sta bili 100% prepričani, da vozi trajekt brezplačno. Našli smo trajekt, ampak bilo je zanimivo da tujci tukaj ne smejo, samo domačini. Midva s Klavdijo sva se hitro šla zmenit kako naj mi pridemo prek in tudi to smo našli, ampak smo prišli v kolono, ki je bila dolga več kot 2 kilometra. Čakali bi sigurno 2 do 3 ure. Ne obrnili smo se in šli na Swinajscie Lighthause (2 EUR na osebo ).

Zraven tega pa smo še našli vojaški muzej Gerhards Fort ( 4,50 EUR na osebo).

Dziwnow

Naslednji dan smo se podali v drugo stran v Dziwnow, kjer smo šli v Park Miniatur i Kolejek ( 5,40EUR ). Tukaj imajo samo svetilnike iz njihove obale v pomanjšani obliki.

Niechorze

Nato smo se peljali v kraj Niechorze, kjer smo se mislili spet podat na svetilnik. Ampak vse nam je minilo, ko smo videli kolono ljudi, ki so čakali v vrsti. Mama in Klavdija sta se podali na plažo, jaz pa sem šel z atijem spustit drona, da sem svetilnik posnel vse okoli.

Na tej plaži smo se tudi vsi skopali, je bilo že samo ozračje bolj toplo, prav tako Baltsko morje. Tudi senca za kužke je bila lepo ob neki kamniti steni.

Vožnja z ladjico

Na poti nazaj v kamp smo se pa ustavili ob cesti, kjer smo si mislili malo pogledat morje in ladje. Seveda gospa, ki nudi vožnjo po zalivu Dziwna nas ustavila in nam ponudila vožnjo. Ker smo si izračunali, da 5,60 Eur ni veliko za eno uro vožnje na osebo, smo privolili. Tudi kužka sta lahko šla na ladjico in se popeljala. Gospa je bila tako prijazna, da nam je tudi dovolila da smo krmarili. Bilo je res nekaj neverjetnega.

POT PROTI GDANKSU:

Naslednji dan nas je čakala pot naprej proti Gdansku. Najprej smo si ogledali v kraju Gaski svetilnik ( 1,80 EUR na osebo), nato pa še mesto Lebork.

Lebork
Orlinek camping

Nato smo nekje v dveh urah naredili 106 kilometrov, bila je gneča na cestah in tako smo prispeli v naš naslednji kamp na Baltskem morju v Orlinek Camping. Kamp je bil na polno zaseden, komaj smo našli prostor za naša dva mala šotora. Spet smo bili blizu same obale. Kamp nas je stal 21,90 EUR na dan za vse. Ta kamp pa je bil res velik, imel je kuhinjo, veliko kopalnico in stranišča. Bil je kar bolj med modernimi kampi, ampak zelo poceni.

GDANSK

Še isti dan zvečer smo se odpeljali v mesto Gdansk, ki nas je hitro očaralo. Ampak naleteli smo na eno veliko težavo na enem od parkirišč. Ko je videl, da smo tujci, smo morali se obrnit, ni nas pustil na parkirišče. Seveda zakaj ne ne bomo izvedeli, saj je govoril samo v Poljskem jeziku. Podali smo se tudi na znamenito Ambersky kolo, kjer je razgled na mesto ( 6,80 EUR na osebo). Samo mesto je res nekaj posebnega, ne da se opisat z besedami, moraš ga obiskati.

Polotok Hel

Drugi dan nas je čakala kar malo daljša vožnja do polotoka Hel in do samega mesta Hel. Polotok je dolg 35 kilometrov in je res nekaj posebnega. Tukaj smo tudi izvedeli, da lahko vidimo na Baltskem morju tjulne. Vedeli smo, da gremo naslednji dan v akcijo. Na polotoku smo se tudi ustavili, kjer smo našli kopališče za kopat. Tudi sam dron je poletel v zrak, kjer se lepo vidi sam polotok.

TJULNJI

Naslednji dan pa smo se podali v iskanje tjulnov. Našli smo nacionalni park Natura 2000, ampak nisi smel do same plaže. Od daleč smo videli otok, kjer se držijo tjulnji. Mislili smo se približat plaži, ampak so nas videli čuvaji narodnega parka in so nam lepo povedali, da se ne smemo tukaj sprehajat. Ker pa nikjer ni bilo table, kot drugje da ne sme dron poleteti sem spustil drona do otočka, kjer smo lepo videli tjulne.

Na koncu pri avtu pa je mama opazila tablo, da se lahko popeljemo z ladjo do samega otočka. Ladja je čez 20 minut odplula in seveda mi z njo za samo 9 Eur na osebo. To doživetje nam bo ostalo v najlepšem spominu. Slike mogoče niso najbolj jasne, saj se je ladja zibala in si težko slikal. Sam otok se imenuje Rysy, kjer se držijo tjulnji.

Stutthof in pa kopanje v Baltskem morju

Potem pa nam je le uspelo iti tudi na trajekt. Z njim smo se peljali dobrih pet minut, čez reko. Je pa ta bil za plačat, okoli 4,53 EUR za eno smer. Mislili smo tudi obiskati Stutthof koncentracijsko taborišče, podobno Auschwitzu samo manjše, ampak je zaradi korone bilo veliko zaprtega.

Raje smo šli spet na eno plažo uživat na morje, res je malo tukaj pihalo, ampak mi smo bili spet pogumni.

NAŠI VTISI:

Tako se je naše 6-dnevno potovanje na Baltskem morju končalo. Nad morjem, mivko in vsem smo bili navdušeni. Čeprav nima nihče rad mivke, smo sedaj nad njo res navdušeni. Prirasla nam je k srcu, užitek je bil po njej hodit, bosi v življenju nismo toliko prehodili, kot po sami mivki tukaj. Koliko mivke smo imeli v šotoru in avtu ne bom govoril in pisal, to je vse del dopusta.

Samo mesto Gdansk nas je prevzelo, pisane hiške v vrstah so nekaj posebnega. Dolge neskončne kilometrske plaže so res nekaj posebnega. Čeprav se nismo cel dan pražili na plažah, smo se dovolj skopali, naužili morja in vsega kar nam je Baltik ponujal. Baltsko morje mi bo dolgo ostalo v spominu, saj je nekaj posebnega, kdor to ne doživi, mogoče tega ne razume. Presenečen sem bil, da kužki lahko letajo po plažah, nikomur ne smetajo se ljudje ne pritožujejo, kot pri nam. kdor ima možnost in se odpravlja mogoče na dopust v Poljsko, si vzamite čas tudi za Baltsko morje.

7 Replies to “BALTSKO MORJE”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.