Lahko rečem, da se leto počasi izteka in, da se tudi letos več ne bomo odpravili nikamor. Mogoče bi kdo rekel, saj ste letos dovolj letali okoli, sedaj je čas, da ste doma. Mogoče še nas čaka kakšen obisk naših gora, kaj večjega pa sigurno ne. Zato sem se odločila, da nekako potegnem črto in letošnjo leto vržem v naš blog. Mislim, da vam bo tudi ta blog všeč, čeprav ne boste iz njega potegnili kakšnih posebnih informacij. Bom pa vesela, če ga preberete do konca, mogoče boste zvedeli kam nas vleče naslednjo leto.

Mi si plane naredimo vedno prej, saj si ne vemo predstavljati, da bi se nekam podali in ne bi imeli nič splanirano. Mislim, da je lažje se potepat po državi, da točno veš kam iti kaj si ogledati. Se včasih še poleg najdejo znamenitosti. Tako smo mi že lani naredili plan, da gremo letos v Bosno in Hercegovino, Budimpešto in Romunijo. Ampak že nekje v mesecu marcu je naša mama rekla, zgleda, da nam bo Bosna odpadla.

Vemo vsi kako je v začetku leta nam korona nekako spolzela iz rok, vedno več je bilo bolnih, vse je bilo zaprto, čez mejo si rabil test, ki ni bil poceni. In res v začetku aprila smo vse odpovedali kar smo imeli rezervirano. Mi se podajamo na dopuste s šotorom, ampak v Bosni smo imeli rezervirane apartmaje, ker je bilo za spati v šotoru v mesecu aprilu premrzlo. Malo smo bili razočarani, ampak smo si rekli, bomo že se enkrat podali v Bosno. In tako je prvi plan odplaval, še vedno smo upali, da gremo v juniju za 4 dni v Budimpešto.

Samo to bom omenila, da ne bo kakšnih spotikavanj, vsi smo cepljeni in naročili smo se že v začetku leta. Druga ne bom omenjala o samem cepljenju, ker se odloča vsak sam, prav tako ni blog temu namenjen. Plan je bil, da gremo v Budimpešto  tam nekje 24.6.2021, ampak nismo vedeli kako bo, upanje pa je še bilo. Mama in ati sta v začetku julija bila že cepljena z obema odmerkoma, midva z Žanom pa samo z enim.

In Madžarska je odprla meje, prav tako za tiste, ki so cepljeni samo z enim odmerkom. Jaz sem se tudi vse hitro pozanimala na ambasadi in so mi isto potrdili. Bila je hitra odločitev, pet dni pred samim odhodom, da gremo v Budimpešto. Bili smo res veseli, da lahko gremo in da se nam je nekaj odprlo. Blog o Budimpešti lahko najdete na: https://potuj-z-nami.si/budimpesta/.

Še vedno je bila v planu Romunija, naš nadaljnji in najdaljši dopust. Kdaj gremo nismo vedeli, saj v tem času res nismo vedeli, kako bo kaj potekalo. Ko sva prišla domov iz Budimpešte sva se cepila midva z Žanom tudi z drugim odmerkom. Domov iz Budimpešte smo prišli v ponedeljek in ker je bilo vse odprto, Romunija ni nič zahtevala, vinjeta za Madžarsko še nam je veljala, smo se odločili, da gremo v soboto že dalje.

Hitro so potekale priprave, pakiranje, nakup Romunske vinjete, zavarovanje in še priprava vseh papirjev. Čeprav je pisalo, da ničesar ne rabiš smo se mi pobrigali za potrdila o cepljenju. Veseli, kot mali otroci, smo se podali proti Romuniji, kjer smo res preživeli čudovite dneve. Tudi ta blog si lahko preberete na https://potuj-z-nami.si/road-trip-romunija/.

Več blogov iz Romunije pa najdete tudi TUKAJ.

Ko smo prišli domov, smo mislili, da je to za letos končano. Ampak naša mama je omenila, zakaj ne bi šli še sedaj v avgustu v Bosno, saj sprejema cepljene. Ati ni bil najbolj vesel, ampak smo ga hitro prepričali in potem je tudi prav užival. Ha, nismo bili dolgo doma, ko se je naše potovanje spet začelo. Tudi ta blog je TUKAJ in si ga lahko preberete.

Lahko sedaj rečem nekako kot smo si zamislili, tako smo tudi naše počitnice preživeli. Dobimo kakšne komentarje kako si lahko toliko privoščite. Mislim, da to nikogar ne zanima kako si lahko privoščimo. Lahko samo povem, da vsak za sebe plačuje in nam gre lažje. Znamo uživati za mali denar, prav tako si za dopust dajemo čez celo leto denar posebej. Zaenkrat so plani obiskati bolj poceni države, ker so nekako mogoče lažje izvedljive in tudi imajo ogromno za videti.

Vem, da še leto ni končano, ampak mi smo se že odločili za naslednjo leto. No ne vsi, spet sva glavne midve z mamo bile, mogoče bolj mama pri tej odločitvi. Naša mama je že več krat rekla, da bi lahko šli tudi enkrat v Turčijo z avtom. Jaz sem ji vedno rekla, da tak daleč ne bomo šli z avtom, pa če je z njo vse v redu. Ko smo prišli domov iz Bosne je najprej mama omenila Albanijo. Ampak čez par dni je rekla, gremo drugo leto v Turčijo. Malo sem pomislila, pa sem si rekla zakaj pa ne, gremo v to čudovito državo, saj je tudi Istanbul že dolgo na vrhu moje Bucket liste. Pa še prijateljico imam v Istanbulu.

In tako je bilo zaključeno, sklenili sva drugo leto je na sporedu Turčija. Takoj sva začele iskati znamenitosti in lahko rečemo kar hitro naredile nek plan kako bi potekalo našo potovanje po Turčiji. Vse je že narejeno v nulo lahko rečem, tudi kje bomo kdaj spali. Lahko povem, da gremo s šotorom, ker bomo večinoma spali v kampih ali nekje na divje, ker je to v Turčiji dovoljeno. V večjih mestih pa nam ostanejo apartmaji, ki so prav tako zelo poceni.

Mogoče bo sedaj kdo rekel, saj imate dva kužka, ki hodita z vami. Res je, ona dva gresta z nami v Turčijo. Tam so kužki dobrodošli povsod, smo se o tem pozanimali. Prav tako smo se na veterinarski inšpekciji pozanimali že kaj potrebujeta za prestop meje. En mesec preden gremo morata naredite neke teste, oziroma dobita potrdilo, da sta zaščitena pred notranjimi zajedavci in seveda zunanjimi (bo o tem tudi kaj več še napisano v blogu, ko gremo v Turčijo). Ta test tudi ni tako drag, nekje 30 Eur. Naša dva sta navajena dolgih voženj, ne bo težava in mi se znamo organizirati, ko kam ne smeta vstopiti. Je pa to edini dopust planiran za drugo leto, ker smo si rekli, če bo možno si bomo res ga privoščili in to kar dolgi čas. Seveda vse pa bomo točno zvedeli preden gremo kako dolg bo ta dopust. Sedaj je nekako v planu 22 dni, upamo na več.

To je nekako to od tega bloga. Seveda bodo še drugo leto kakšni enodnevni izleti po Sloveniji. Celotnega plana po Turčiji ne izdam, bo pa zagotovo zanimivo, zato se nas izplača spremljati. Kdaj točno gremo, ne vemo. Vse kar vemo je, da poleti.