Ker se leto počasi izteka, sem se odločila, da bom stisnila v najin, oziroma naš blog vtise od celega leta. Mislim, da bodo sledilci oziroma vsi prijatelji, ki berete najin blog veseli tudi tega bloga in ga z veseljem prebrali. Čeprav na začetku leta nismo vedeli kaj nas čaka, kako bo leto potekalo, kaj nam bo prineslo, smo sedaj na koncu kar veseli in zadovoljni kaj smo vse doživeli.

Prvo je bil plan Romunija

Ker se več ne šolava, si seveda lahko več vsega privoščimo, kot družina, saj vsak malo prispeva in se pozna. Zato so bili seveda naši plani na poletne počitnice čist nekaj drugega. Težko je nekako plan narediti hitro, čeprav nam je letos to uspelo, ampak to bom opisala kasneje. Zato kateri so nas brali so vedeli, da se mislimo poleti  podati v Romunijo. Plan je bil v nulo narejen, ampak spomladi pa se je nekaj zgodilo. Prišla je korona, ne samo k nam v Slovenijo, cel svet je prizadel ta virus.

Že pomlad ni potekala po naših planih, nismo se mogli nikamor podati, ampak nismo bili zato ne vem kako prizadeti, ker nam je bilo zdravje na prvem mestu. Nekateri imajo na ta virus drugačno mnenje, zato ne bom sedaj o virusu posebej razglabljala. Ne samo jaz, celotna moja družina se drži ukrepov in verjamemo, da to ni gripa, pa nočem sedaj kakšnih obsojanj, ker vsak ima svoje mnenje.

Dopust v Bovcu

Ko se je vse sprostilo pa smo se le malo podali v naše hribe in se nadihali svežega gorskega zraka. Tudi država nam je podarila bone, kar smo po eni strani bili jih veseli, po drugi pa ne, ker so itak poleg dodatni stroški. Zmenili smo se, da vsak malo prispeva in gremo v Bovec, kjer smo res uživali sedem dni v kampu Polovnik.

Po Poljski

Še vedno pa smo nekako upali, da, ko pridemo domov, da gremo čez 14 dni v Romunijo. Ampak slika se je vedno nekako slabšala, zato se je mama odločila, en teden preden smo mislili iti, da se moramo odločit, da gremo drugam. Ni dolgo razmišljala, hitro je omenila Poljsko. Sama sem vso pot v nekaj dneh speljala. Res sem to dobro opravila, uspelo mi je ustvariti res zanimivo raziskovanj Poljske. Ni lahko vse skupaj urediti v par dnevih, še dobro, da si mama in jaz včasih delama neke srčke po zemljevidu. Tu Žan osebno ni imel nič poleg, on je samo čakal, da se odpravimo. Kdo nas je spremljal, ve kako smo se lepo imeli, kaj smo vse videli in da smo res uživali 23 dni po Poljski. Res nas je država navdušila, čeprav ni bila v planu. Mogoče pa je dobro, da je prišla korona, da smo jo obiskali, ker vprašanje, če bi kdaj prišla na seznam.

Slovensko primorje

Ker pa smo imeli še na razpolago precej bonov, smo vedeli, da jih moramo še nekako izkoristit. Ati je še imel nekaj dopusta, zato smo morali gledat na njega. Spet nam je nekako ustrezalo in spet ne. Vedeli smo, da nam kampi odpadejo, da vreme ne bo več primerno. Spet sva se dve ženski se podali v iskanje, rekli pa smo si, da gremo na primorsko, saj ne bo več vroče in bosta kužka vse lažje prenesla. Tako smo se konec septembra za 4 dni podali v apartma Čič v Portorož, kjer smo res uživali. Res je lažje sedaj, ko sva večja, da vsak nekaj prispeva in si mogoče lahko več privoščimo.

Ampak potem se je spet vse zaprlo, nismo se več mogli podati nikamor. Čeprav smo mislili iti še nekam v hribe, nam ni uspelo. Nismo, kot sem že omenil zato nervozni ali kaj drugega. Bomo vse nadoknadili, ker smo raje zdravi. Čeprav lani ali v začetku leta nismo si mislili, da bomo toliko na dopustu in uživali smo sedaj res veseli in zadovoljni. Rečemo si kljub koroni smo bili na treh dopustih, kar se nam še ni zgodilo. Nekaj nam je država pomagala, saj nismo rabili dva krat plačevati prenočišča, kar se tudi pozna. Mi smo zadovoljni, še vedno raziskujemo skupaj, kot družina. Nekateri imajo na to pomisleke, nama s Žanom pa nič ne manjka, ker sva še vedno doma s staršema. Mislim, da je družinsko potovanje še bolj zanimivo in se takrat še bolj povežemo, kot doma.

Kam pa drugo leto?

Seveda tudi za drugo leto so že plani tukaj, z mamo sva spet vse uredili. Pred nekaj dnevi sta Žan in ati zvedela kaj sva ušpičili oziroma pripravili. Glavni dopust v avgustu se ni spremenil, ostaja Romunija, kar tudi sama komaj čakam, da bo drugo leto oziroma leta 2021 uspela. Sva pa še naredili dva kratka dopusta, če lahko temu tako rečem. Konec aprila sva naredile plan za Bosno, v juliju pa naj bi šli za tri dni v Budimpešto. Rekli sva, da moramo šparat in Žanu sva kar že povedali koliko kaj stane. Upam, da nam bo uspelo, saj bo spet kaj za pisati in vi boste z veseljem prebirali najine bloge.

In, da še povem kako najin blog uspeva. Sva kar zadovoljna, dobavama nove bralce, ki z veseljem prebirate naše pustolovščine. Zaenkrat so naši cilji Evropa, ki jih lahko obiščemo z avtom, saj imamo dva mala kužka, ki sta povsod z nami. Nekoč pa tudi mogoče kam dlje, kot samo po Evropi. Tudi gore so naša strast, ki še čakajo na nas. Tako, da sva vesela, da naju prebirate in všečkate objave, bova pa tudi vesela kakšnega komentarja. Sem vesela, da ste tudi ta blog prebrali in lahko že čakate na nove objave.

Sledite nam na Facebooku: https://bit.ly/34ksBZ2

Sledite nam na Instagramu: https://www.instagram.com/potuj_z_nami/

Če pa ste za kaka sodelovanja pa nas kontaktirajte na: potujznami@gmail.com